Treznjenje razgretih glav
4. marec 2009 ob 10:44 | Jani Sever |Slovenska politika je menda enotna. Sprejela je predlog mediacije za reševanje spora s Hrvaško. Hkrati Evropa Hrvaško opozarja, naj prav tako sprejme mediacijo. Videti je, kot da bo Sloveniji vendarle uspelo uveljaviti svojo voljo. A pojavili so se tudi prvi pomisleki.
Milan Zver je dejal, da bi bila mediacija lahko tudi katastrofa. Marko Pavliha je izbranemu pristopu sicer naklonjen, a je opozoril, da mediacija po njegovem mnenju ne bo prinesla končne rešitve. Zmago Jelinčič pravi, da je mediacija dobra samo za mediatorje, ki bodo z njo zaslužili. Rajko Pirnat sicer dopušča možnost, da bo mediacija lahko predstavljala neko izboljšavo pogajanj, vendar od nje ne pričakuje veliko in ima celo pomisleke do takšnega načina reševanja spora med Slovenijo in Hrvaško.
Zanimivo. Slovenska politika je menda enotna kot še nikoli. Mediacija je rešilna bilka, za katero se lovi v negotovi igri zaostrovanja odnosov s Hrvaško in poskusu razrešitve vprašanja meddržavne meje. Besedo mediacija smo v zadnjih tednih iz ust slovenskih politikov slišali milijonkrat. V kontekstu, da se je Hrvaška otepa, Slovenija pa jo predlaga kot rešitev, ki je zanjo najbolj ugodna. Mediacija je čarobna palica, ki naj bi Sloveniji zagotovila dostop do odprtega morja in nadzor Piranskega zaliva.
O tem, da ima Hrvaška z mediacijo težave, ni nobenega dvoma. Drugače bi nanjo že zdavnaj pristala. Ampak zdaj je vedno bolj očitno, da je tudi Slovenijo mediacije vsaj nekoliko strah. To je konec koncev povsem normalno, saj nobena pot ne zagotavlja, da bo dosegla to, kar si želi. Še več, vse poti, ki se ne končajo s sporazumno rešitvijo spora, slej ko prej vodijo na sodišče. Pa naj bo to v Haagu ali kje drugje. Mediacija pravzaprav pomeni samo to, da sprtima stranema nekdo pomaga priti do konsenza o sodišču in vsebini razsojanja.
Kot pravi Marko Pavliha, naj bi mediacija pripeljala h končni izbiri institucije, ki bo odločala o sporu. Kar je pravzaprav enako hrvaškim pričakovanjem. Zaplete se pri konkretni izbiri sodišča in načelu pravičnosti. Kar je povsem dovolj. In seveda pri spornih dokumentih, s katerimi naj bi Hrvaška prejudicirala mejo, na katere so medtem vsi že skorajda pozabili. Čeprav so bili ravno ti povod za začetek zaostrovanja odnosov med državama. Kaj se bo zgodilo z njimi? Bi v postopku mediacije enostavno izginili?
Malo verjetno. Še najbližje realni oceni stanja je bil zato včeraj na Odmevih najbrž Rajko Pirnat, ki je dejal, da ne vidi možnosti za sporazum. Razlog je enostaven. Politiki in mediji obeh držav so napetost v zadnjem mesecu tako zelo stopnjevali, da je kakršnakoli mediacija videti praktično nemogoča. Mediacija bi morala namreč kljub vsemu pripeljati do kompromisne rešitve, tudi če gre smo za konsenzualno izbiro sodišča. Mediacija je v svojem bistvu pač samo način kako priti do kompromisa.
Jani Sever
4. marec, 2009 ob 11:00
Oprostite, vendar ne vidim, da bi “politiki obeh držav napetost v zadnjem mesecu stopnjevali”.
Doslej sem opazil le stopnjevanje napetosti s strani Slovenske politike.
4. marec, 2009 ob 11:46
@toni: aha, in mesićev nagovor na HTV je bil pravi balzam za situacijo, ne?
4. marec, 2009 ob 12:05
Če si že visokoštudirane glave s pravnega področja “po tem vprašanju” niso enotne, pa mi vsaj logika ne da miru. Ali si po tolikih letih sobivanja v DR-FLR-SFR-Jugoslaviji, kjer je republika Slovenija, čeprav ne kot SRSL ampak kot del skupne države, imela na dan 25.06.1991 odprt dostop do mednarodnih voda v Jadranu, ta novonastala država res ne upa,po načelu pravičnosti, izboriti pred pristojnim mednarodnim sodiščem pravice, katere so ji že pripadale.
Sporni zaselki; poglejte, kam so na “usodni” datum plačevali davke.
4. marec, 2009 ob 12:06
Naši politiki so leta dopuščali, da si je Hrvaška mimo sporazuma prisvajala ozemlje in “razne pravice” ter mirili ljudstvo, da to itak nič ne pomeni, da ne prejudicira meje in podobno. Hrvatom so lezli v rit, občasno pomahali s kakšno noto, to je bilo vse. Evropi niso bili sposobni razložiti, v čem je problem. Nobene prave strategije ni bilo in je še ni(?). Če so Hrvati sploh kdaj pripravljeni poslušati naše argumente, je to pravi čas, ker so motivirani zaradi vstopa v EU. Kasneje bo, po mojem, še vse bolj razvodenelo. Če ne drugega, bomo lahko pred komisijo povedali, kakšni so naši interesi, v čem vidimo probleme in kakšne so za nas zadovoljive rešitve. “Evropa” se bo bolj seznanila z realnim stanjem, z reagiranjem Hrvatov v preteklosti in med mediacijo in možnost manipulacij Hrvaške bo v prihodnosti manjše. Seveda bi morali biti naši pogajalci dobro pripravljeni, oboroženi z vsemi zgodovinskimi dejstvi.
Pahorja sem razumela, da bo Slovenija sproti ob mediaciji odpirala zeleno luč v pristopnih pogajanjih.
Do kdaj? Do vstopa? Tudi brez pravih rezultatov? /Bo to za našo politiko samo izhod, kako prekiniti blokado?/
4. marec, 2009 ob 12:20
pa kdo ve o čem mediacija SPLOH bo ????
- o odstranitvi HR dokumentov?
- o vzpostavitvi na dan 25.05.1991?
- o določitvi meje?
- o Haagu (ne vem kaj HR tako tišči tja - kaj še nimajo dovolj svojih tam)??
ali bo to mediacija o tem ali bi naj mediacija bila o mediiranju za mediacijo?
———
spet bo štala, ker bo vsak po svoje razumel kaj je dogovorjeno
4. marec, 2009 ob 13:08
Eh, to kar pravi Zver, je čisto irelevantno… Tako lahko komentiramo res čisto vse - še na javnem razpisu izbran čistilni servis za urad predsednika vlade….
4. marec, 2009 ob 15:20
Borat je imel divji žur v kokošnjaku.
A zdaj pa lao meditacija :)
Ja, bravo, a so sloni pristali?
4. marec, 2009 ob 15:29
Sever piše neumnosti. Mediacija ni mišljena kot pomoč pri iskanju institucije razsojanja glede meje, pač pa kot pomoč pri premagovanju ovir za vstop RH v EU. Namreč tudi če bi mediacija pomagala poiskati ‘pravo’ institucijo, to ne pomeni, da bi RH umaknila sporno dokumentacijo, ki prejudicira mejo, in posledično, da bi RS prižgala zeleno luč. Če bi se mediacija omejila le na iskanje ‘prave’ institucije, bi potemtakem morali počakati več let, da bi ta institucija začrtala mejo in šele takrat bi bila zadeva razrešena do te mere, da bi RS umaknila blokado. Skratka, če mediacija ne bo pristojna za risanje meje, je brezvezna, saj ne bi bil rešen problem v vezi z mejo v doglednem roku. IN RH bi ostala ‘zunaj’… Zato minister za širitev EU opozarja RH, naj ne postavlja ‘nemogočih pogojev’.
4. marec, 2009 ob 16:47
Preberite si tudi mnenje gospoda Borisa Pahorja. Primorci prevzemite inciativo in odgovornost v svoje roke, ker tile Ljubljanačani niso pokazali nikoli dovolj domoljublja in razumevanja. Verjamem in se bom tudi sam pozanimal v čimbolj originalnih virih, kaj je resnica. Gospod Bučar in gospod Pahor imata zelo dober spomin. Veliko boljši kot ti mlahavi, pohlevni politiki.Preverite tudi sami, preden sodite.
4. marec, 2009 ob 17:24
@nesesekirat, @neja in podobni
od samega začetka te burleske mi ena stvar nikakor ni jasna:
če je res, da hrvaška že leta sistemsko vdira na slovensko ozemlje (kar totalno diskreditira slovenijo kot suvereno državo in v osnovi zveni totalno paranoidno) in se sloveniji potemtakem godi krivica, zakaj hudiča slovenija ne želi iti na sodišče?!
vsi zakoni vsebujejo načelo pravičnosti (pravo-pravičnost) in od kod takšen strah?
kar se pa politike in pahorja tiče - želel je pustiti vtis močnega voditelja, kateremu uspe poenotiti politični vrh v borbi proti zunanjemu sovražniku (zelo originalno, mar ne?), kar so notranji nasprotniki krepko izkoristili. jebiga.
kdor drugemu jamo koplje..
4. marec, 2009 ob 18:18
http://www.mladina.si/diareja/29e52d18c7afe089e9efd6cbb2b53cea.jpg
4. marec, 2009 ob 18:38
Ojoj, mogoče je pa Janševo porniranje Vajgla dimna zavesa za prikrivanje zlih poslov soborca Bavčarja, ki je cel arhiv z zemljevidi (zgodovino Slovenije) po tajkunsko sionistično(ker se zaradi bavčarja počutim palestinec) zdilal bratom hrvatom. Maksima biznis obsega vse živo.
A smo se zato boril?
Oziroma, prosim vas, pa to ne pomeni, da vas v resnici za kaj prosim.
Vem samo to, da nisem jedel zajtrka in, da komaj čakam na kosilo. Ja, in da sloni letijo. En je pristal v Domžalah in res bil je pametnejši od politikov iz SDS, predvsem pa ni bil hudeben. Pa bil lahko.
4. marec, 2009 ob 19:21
Ko postanejo politiki enotni, dobim irski sindrom, ali, če prevedemo nazaj v nemščino: “Wenn ich Kultur höre … entsichere ich meinen Browning!”
Kaj neki kuhajo? Kaj je narobe s to sliko. Mar ni Enotnost zatrta laž? Kdo je naš zadnji ljudožerec, ki ga bomo zdaj obredno požrli, da končno postanemo enotni v krivdi?
Leto in dva dni je že, kar sem zapisal tole
http://www.vest.si/2008/03/03/tezaven-odgovor/#comment-48119
(torej #7)
Jasno, inspiracija je bil komad “Three Steps to Heaven” (Eddie Cochran)…
http://www.youtube.com/watch?v=yHgO7yh06V0
Skratka: če bi “narodno izdajo” vodila desnica z mandatom ljudstva, potem je rešitev možna.
Zdaj je na mizi mediacija, z pridušanjem slovenske politike,
- da mediacija da, Haag pa ne,
- da zveznica prek točk v izjavi Državnega predstavlja naš Kitajski zid, čez katerega ne Bog ne Hrvat ne more,
- da ni rešitve brez uporabe načela “ex aequo et bono”.
Govori se o sramoti slovenske politike, toda… kako razumeti, da bo prav ta moj prispevek, ki ga pravkar berete, postal prvi slovenski zadetek v najdi.si, kjer bo omenjeno ime “Leon Trakman”. Kdo je to? … Neki avstralski profesor prava, ki se je razpisal o tem vprašanju.
Če ne bo soglasja, ne bo rešitve.
4. marec, 2009 ob 19:49
Zbik, ti si za mejo, kjerkoli bi že bila? Koper, adijo. So to nebesa?
4. marec, 2009 ob 20:23
Bavčar in Sanader bosta tukaj naredila “magično budvo”.
4. marec, 2009 ob 20:51
Neja, vprašaj domačine in bodo rekli: “Vi forešti bejšte h oštji, ke mi domaći… !”
Jaz predvsem menim, da teh tako imenovanih “minimalnih pogojih”, o katerih govori dokaj složno govori slovenska politika, ni mogoče doseči brez himalajskih koncesij na nekem drugem področju. Nisem zasledil nobenih namigov.
Poglejva:
a) Pogajanja: to je recept za zrele, ki morajo samo uskladiti številke in skice. Sporne točke identificirajo in … pogledajo kaj komu več pomeni… sestavijo zrcalne pozicje in jih potem tam blizu 50:50 razdelijo. Lahko tudi s kockanjem.
b) Ex aequo et bono, mediacija: to je recept za prijatelje, ki se nočejo blamirati drug pred drugim, so pa sami nesposobni poiskati rešitev.
c) Sodišče (intra legem ~ infra legem): to je recept za skregane, ki se ne morejo sporazumeti, vendar hočejo rešiti konflikt civilizirano. Ne bodo več prijatelji,ampak saj jim je vseeno.
d) Vojna. Tu ni recepta in to ni recept.
In zdaj pozabi na mejo, Neja, in se vprašaj, kateri od opisov a..d je najbližji sedanji situaciji Hr-Si. Iz tega je potrebno potem srčno, vendar brez srca potegniti konsekvence, kakršnekoli že so.
4. marec, 2009 ob 23:19
Zbik, pa mora obstajati še točka č).
5. marec, 2009 ob 4:06
Iz vsega preseravanja seveda ne bode nič.
5. marec, 2009 ob 7:45
Neja, duhovito, ampak žal PRAZNO!
5. marec, 2009 ob 8:23
Na žalost ugotavljem, da v HR poznajo od SVN samo tisto kitico Prešerna, ki je bila napisana na cigaretah F 57 … ne pa tudi naše himne.
Žal
5. marec, 2009 ob 8:56
@ x vsi zakoni vsebujejo načelo pravičnosti (pravo-pravičnost) in od kod takšen strah?
No tole pa ne bo držalo in tudi zato je strah in problem. “Problem ljudskega pojmovanja pravne države je v pomoti, da je pravo imanentno pravično in da je bilo pravo ustvarjeno zato, da bi na svetu iztrebili krivico.” več o tem http://crnkovic.blog.siol.net/2008/03/10/pravo-in-pravicnost/
5. marec, 2009 ob 9:06
Pa morda še tole: http://quiscribitbislegit.blogspot.com/2006/11/radbruchovih-pet-minut-filozofije-prava.html
in to:
http://www.ius-software.si/Novice/prikaz_Clanek.asp?id=26087&Skatla=17
pač, da vidimo tudi mi sami, zakaj je načelo pravičnosti problem. Brez dogovora (tako) ne bo nič!
9. marec, 2009 ob 15:34
Vladajoča politična elita je mediacijo pri naivnih državljanih zlorabila za neverjetno samopromocijo.
Hrvati so danes, kar smo realisti tudi pričakovali, že povedali, da bo mediacija le stopnica do Haaga.
9. marec, 2009 ob 22:21
@barakuda
hvala za posredovane linke.
načeloma sem raje za dogovor in kompromis, ampak leta napačne politike so to možnost, zdi se mi nepovratno, zapravila.
tudi trenutno slovensko izsiljevanje kompromisa v osnovi izključuje možnost kompromisa. ravno za reševanje tovrstnih primerov v civiliziranih sistemih imamo zakone.