Folklora je vsekakor pomemben del slovenske kulture. Naše babice in dedki so jo morda res živeli (in z njo dihali) intenzivneje, kot to počne današnja mladež, a ni zato dan današnji ta del slovenskega izročila nič manj lep in negovan.

V Sloveniji so folklorne skupine še vedno aktivne in poskočne. Ena takih je druščina fantov in deklet iz folklorne skupine (FS) Tine Rožanc, ki letos obeležuje že 60-letnico svojega obstoja (ime imajo po slovenskem narodnem heroju). Prvič so v tej skupini zaplesali in zapeli leta 1949 s prihodom članov Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc.
Zdaj Rožanci že kakšno leto dni vadijo na Parmovi v Ljubljani, kamor so se (zaradi zloglasne Emonike in tamkajšnjega hitrostnega rušenja okoliških stavb) preselili iz hiške, ki je nekoč stala v neposredni bližini ljubljanske Železniške postaje.
Tako veselo nastopajo in koncertirajo po svetu, spoznavajo slovensko ljudsko izročilo in se imajo radi. Priznam, že ko sem prvič vstopila v tisto veliko dvorano, se mi je kar malo milo storilo po babičinih pesmih, plesu in ličkanju koruze. Ah…

Obiskala sem jih na eni od intenzivnih vaj, te dni se namreč pospešeno pripravljajo na slavnostni koncert ob svojem jubileju. Klemen Dovč je vodja tega projekta, umetniška vodja folkorne skupine Katja Kavkler in Dejan Štimpfelj (predsednik skupine) pa sta se oblekla v ljudski noši - ona v belokranjsko, on v bloško. In takole je izgledal ples:

“Men je blo sam ful všeč, drgač sem pa iz centra Ljubljane!”

Skratka, 28.marca bodo Rožanci in Rožanke s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma (Ljubljana) praznovali 60-letnico obstoja FS Tine Rožanc in 60.letnico delovanja njihovega pomembnega člana dr. Bruna Ravnikarja. Bojda bo veselo:

“Jst sem samo tisti, ki je zbral pridne ljudi okoli sebe.”

Katja Lenart