Člani izvršnega odbora LDS so se dogovorili, da svetu stranke predlagajo evropskega poslanca Jelka Kacina za nosilca liste na volitvah v Evropski parlament, je pred sejo sveta LDS dejala Katarina Kresal. Ob tem je povedala, da sama ne bo kandidirala. Končno listo bodo po njenih besedah sicer izoblikovali do konca marca. Obenem je Kresalova pojasnila, da je “kandidatov več, kot je mest na listi”, a sama ne bo kandidirala. V LDS sicer upajo, da bodo dobili svojega poslanca v Evropskem parlamentu. “V zadnjem mandatu smo delali zelo dobro, oba poslanca bosta zaključila svoj mandat kot izjemno cenjena člana evropskega parlamenta in menim, da bi bilo koristno, da ima LDS svojega predstavnika,” je še dejala predsednica LDS.

Katarina Kresal o aktualnostih:

Mediacija je “najboljša možna rešitev, da v kratkem času pridemo do rešitve mejnega spora s Hrvaško”, je pred sejo Sveta LDS dejala predsednica stranke Katarina Kresal. Obenem je zavrnila, da bi Janez Janša kot nekdanji premier dobil soglasje vse slovenske politike za dogovor o reševanju sporov pred haaškim sodiščem. Kresalova je tako v izjavi za medije opozorila še, da je z vidika trenutne pobude Evropske komisije “ponovno odpiranje poti v Haag” škodljivo. “Odgovorna, državotvorna politika bi morala podpirati te napore Evropske komisije, pomagati pri tem, da pridemo do končne rešitve v postopku mediacije, ne pa se postavljati na stran druge stranke v tem sporu,” je dodala predsednica LDS. Glede izjav predsednika SDS Janeza Janše, da je imel soglasje slovenske politike za reševanje odprtih problemov s Hrvaško pred sodiščem v Haagu, je Kresalova poudarila, da “to enostavno ni res”. Spomnila je, da je bil LDS “vedno zadržan do te poti reševanja sporov” in se je tudi po t.i. blejskem dogovoru “ostro odzvala”. V zvezi s stališči SDS do načina reševanja sporov s Hrvaško pa je Kresalova ocenila, da “SDS tako pogosto menja svoje mnenje, da je že težko ocenjevati, kam ciljajo”. Po njeno bi morala slovenska politika imeti enotno stališče pri reševanju problemov s sosedo.

Na naše vprašanje, ali bi bil za LDS sprejemljiv dogovor, da gresta državi pred Haaško sodišče ob upoštevanju načela pravičnosti, pa je Kresalova opozorila, da je sodišče “zadnja instanca” ter da je treba najprej “izčrpati vse ostale možnosti”. Glede možnosti, da bi deblokirali posamezna pristopna poglavja Hrvaške, je predsednica LDS opozorila, da je Slovenija zablokirala posamezna poglavja, “ker je imela zelo tehtne pomisleke o dokumentaciji, ki se v posameznih poglavij nahaja. To stanje še vedno ni spremenjeno, nimamo nobene garancije, da Hrvaška s temi dokumenti ne bi želela kasneje prejudicirati meje”, je dodala. Zato je po njenem treba pri blokadi “vztrajati, dokler se ne najde druga rešitev”. V zvezi s sestankom med premieroma Borutom Pahorjem in Ivom Sanaderjem na Mokricah pa je Kresalova kot pozitivno ocenila, da je Pahor “povedal, da slovenska vladna politika temelji na tem, da gremo v mediacijo, in menim, da je to pravo stališče”. Kot dodaja, je potrebno s tega vprašanja “umakniti žaromete” oziroma se pogovarjati brez pritiskov javnosti in referendumov, nenazadnje pa tudi pri Hrvatih vzbuditi “občutek, da nam resno gre za rešitev tega problema”.

Evropski poslanec Jelko Kacin pa je ocenil, da “je edina realna pot v tem trenutku mediacija, ki je nekonvencionalna, ki je neobremenjujoča, ki je hitrejša in ki je predvsem obetavna”.

Slavko Ziherl in Jelko Kacin o MLD, evropskih volitvah in Hrvaški:

Predsednica LDS Katarina Kresal ne pričakuje, da bi na sobotnem kongresu Mlade liberalne demokracije (MLD) sprejeli sklep o odcepitvi iz LDS, računa pa, da se bo na sobotnem kongresu MLD “zadeva uredila”. Svet MLD je namreč na dnevni red kongresa uvrstil točko “razprava o odcepitvi MLD od LDS”. Kot je pred sejo sveta LDS dejala Kresalova, so si na torkovem sestanku z vodstvom MLD “zelo odkrito” povedali, “kaj menimo o nastali situaciji” ter se dogovorili, da posameznih vsebin sestanka ne bodo komentirali. Predsednica stranke sicer računa, da se bo na kongresu MLD zadeva uredila in “da bodo mladi liberalni demokrati polno zafunkcionirali”. Kresalova meni, da je prav kongres kraj za odprt pogovor in za to, da se “tudi zastavi nove smernice za naprej”. Kresalovi se zdi tudi dobro, da je kandidatov za predsednika MLD več, saj to po njeno “dokazuje neko širino, demokratičnost postopkov”.

O dosedanjem delu MLD je Kresalova priznala, da sama meni, “da bi lahko bili bolj aktivni”. Prav tako pa poudarja, da ima LDS “tisto socialno noto, ki se jo pričakuje v teh težkih časih ali od neke resne, demokratične stranke” ter opozarja, da so v njihovem programu vsebovane “praktično vse pripombe, ki so jih dali Mladi liberalni demokrati s področja sociale”. Svet MLD je razširil dnevni red sobotnega kongresa s točko “razprava o odcepitvi MLD od LDS”. Pri tem naj bi, kot so zapisali v torkovem sporočilu za javnost, iz razprave na svetu izhajalo, da razhajanja med mladimi in LDS ne temeljijo na kadrovskih, temveč vsebinskih razlikah, “saj mladi zagovarjamo socialni liberalizem, medtem ko se LDS vedno bolj usmerja v neoliberalno smer”.

Denis Sarkić