Premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Ivo Sanader, na prvem srečanju na Mokricah nista zbližala stališč glede reševanja vprašanja meje. Pahor je napovedal podporo mediaciji, Sanader pa vztrajal pri Meddržavnem sodišču. Srečanje so kljub temu pozdravili na Evropski komisiji in v Sloveniji, glede rezultatov pa so bila mnenja različna. Sanader je po pogovoru s Pahorjem menil, da morata mešani komisiji, ki sta ju vladi ustanovili na podlagi njegovega dogovora s takratnim slovenskim premierom Janezom Janšo na Bledu leta 2007 - komisiji strokovnjakov za mejo in mednarodnopravnih strokovnjakov - končati delo in pripraviti izhodišča za reševanje vprašanja meje pred mednarodnim pravosodnim telesom.

Izjavi premiera Pahorja in kolega Sanaderja na Mokricah (v celoti za sladokusce):

Tovrstni način reševanja bi bil za Sanaderja najboljši, zato bi se po njegovem morala vsaj komisija mednarodnopravnih strokovnjakov sestati še enkrat. Dejal je tudi, da “ne dvomi preveč v končni rezultat dela” teh komisij, to je, da državi pripravita na reševanje spora pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Javnosti v obeh državah sta po Sanaderjevem mnenju preveč spolitizirani, zato bi bila po njegovem mnenju najboljša pot reševanja vprašanja meje pred mednarodnim pravosodnim telesom, katerega odločitev bi bila za obe državi obvezujoča in ne bi bilo na to temo referendumov ne na Hrvaškem ne v Sloveniji. Toda Pahor je po drugi strani napovedal, da bo vladi in odboru državnega zbora za zunanjo politiko predlagal, da sprejmeta načelno pobudo evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna o mediaciji. Ta pobuda je po Pahorjevih besedah “korak v pravi smeri”. Sanader pa je menil, da dokler obstajata omenjeni komisiji, “ni primerno razmišljati o novih pobudah”. Sanader je sicer pozdravil, da se je v iskanje rešitev vključila tudi Evropska komisija, a je vztrajal, da je vprašanje meje dvostransko vprašanje, ne pa evropsko. Na tak način bi ga bilo potrebno tudi reševati in Slovenija ne bi smela ovirati približevanja Hrvaške v EU in NATO, je poudaril Sanader.

Pahor je znova opozoril, da če ne bo napredka pri ureditvi vprašanja meje, Slovenija ne bo umaknila zadržka v hrvaških pogajanjih z EU, ker je Hrvaška v pogajanjih uporabila sporne dokumente, ki prejudicirajo mejo s Slovenijo. Pri tem je opozoril tudi, da bo moral kot premier, ki bo v DZ predlagal pogodbo o vstopu Hrvaške v EU, doseči dvotretjinsko večino v parlamentu, prav tako pa bo moralo to vprašanje prestati morebiten referendum. Zato mora biti dosežena sporazumna rešitev glede meje, je dejal. V zvezi z zbiranjem podpisov za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v NATO pa je Pahor pojasnil, da je “slovenska politika sprejela vse odločitve”, da bi Hrvaška prišla v NATO. Toda potrebno je spoštovati pravni red v Sloveniji in zakonodajo, ki omogoča zbiranje podpisov za referendum, je pojasnil. Premiera sta sicer številnim zbranim novinarjem ob prisotnosti obeh zunanjih ministrov, slovenskega Samuela Žbogarja in hrvaškega Gordana Jandrokovića, sporočila, da od sestanka ni bilo veliko pričakovati. “Glede na odnose med državama je že to (srečanje) korak naprej,” je povedal Pahor. Dogovorila pa sta se, da bo v prihodnje več stikov med državama, predvsem na ravni zunanjih ministrov in drugih vladnih predstavnikov, po potrebi pa tudi med njima osebno. Naslednjič se bosta sestala na Hrvaškem.

Na Evropski komisiji so srečanje pozdravili kot “zelo pozitiven znak” a ga podrobneje niso želeli komentirati. Kot je še dejala Rehnova tiskovna predstavnica, Krisztine Nagy, predlog Evropske komisije za vzpostavitev posebne skupine posrednikov pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika in Nobelovega nagrajenca Marttija Ahtisaarija, ki naj bi predlagala rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ter omogočila nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, ostaja na mizi. Komisar Rehn jasen odgovor obeh držav na svoj predlog pričakuje najpozneje v prvem tednu marca, tako da se bodo sedaj nadaljevali pogovori zunanjih ministrov obeh držav z Rehnom v Bruslju. Prvi teden marca bi namreč bil skrajni čas za izvedbo pogajalske konference, ki jo je češko predsedstvo EU napovedalo za 27. marec.