Gal Gjurin je glasbenik, ki je pri svojih tridesetih v slovenskem prostoru dosegel že marsikaj. Uspehe je požel s projekti Mesto in Olivija, zdaj ga lahko poslušamo, gledamo in se od njega učimo v zasedbi Gal in Galeristi. Pred kratkim je izdal ploščo Srce in pravi, da je pravi glasbenik tisti, ki je v glasbo zaljubljen. Zanj to gotovo drži.

Enega teh dni sem ga obiskala na skrivni lokaciji in nisva naredila klasičnega intervjuja. Ustavljala sva se pri inštrumentih s tipkami in raziskovala njihov zven in uporabo. Mene je pač najbolj fasciniral Hammond M100 iz leta 1966, ustavila pa sva se tudi pri znamenitem Fender Rhodesu (letnik 1978).
In to sta le dve iz občudovanja vredne zbirke Galovih glasbenih igrač - v njegovem glasbenem peskovniku so še kontrabas, klavir, kitara, saksofon, trobenta, harmonika…in še celo morje različnih inštrumentov, ki jih na tem mestu niti ne znam vseh našteti, kaj šele prešteti. Mislim, da bi lahko Gala Gjurina brez slabe vesti označila za multiinštrumentalista. In to preseneto dobrega!

Je pač poseben človek, ustvarjalnost iz njega kar kipi. Tako zelo, da ga je s kamero kar težko dohajati:

(pritisnite na HQ)

“To je takale špica in na koncu te špice je uglaševalec, to je tale fedrček tle, to je pa to, kar v bistvu zvok pobira…”

Katja Lenart