Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) je revidiralo urejenost področja zdravil v Republiki Sloveniji. Da bi odgovorilo na vprašanje, ali je področje zdravil v Republiki Sloveniji urejeno učinkovito, je preverilo, ali je področje urejeno tako, da zagotavlja ustrezno dostopnost zdravil, ter ali so ukrepi za obvladovanje izdatkov za zdravila zadovoljivi.

Odgovore na zastavljeno vprašanje je računsko sodišče iskalo pri Ministrstvu za zdravje, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

V Republiki Sloveniji je imelo na dan 31. 12. 2007 dovoljenje za promet 3.610 zdravil, od tega je bilo 1.873 zdravil vključenih na pozitivno ali vmesno listo zdravil. Zdravila, vključena na pozitivno in vmesno listo zdravil, se izdajajo na podlagi zelenega recepta in jih vsaj delno vedno krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se delno ali v celoti krijejo tudi zdravila, ki se uporabljajo le v bolnišnicah in/ali drugih javnih zdravstvenih zavodih.

V okviru revizije ni bilo mogoče pridobiti dokazov o tem, da so vzpostavitev sistema in njegove nadaljnje spremembe temeljile na ustreznih analizah, ki bi utemeljevale njegovo sedanjo ureditev in način izvajanja. Pristojni organi so v obdobju od leta 2000 do vključno 2007 reševali problematiko področja zdravil predvsem tako, da so izpopolnjevali oziroma dopolnjevali dele sistema. Računsko sodišče meni, da parcialno reševanje problematike področja zdravil in poleg tega ne vedno z zadostnim sodelovanjem vseh subjektov ne prispeva k njegovi večji učinkovitosti.

Področje zdravil predstavlja zelo podrobno urejen sistem, ki ga opredeljuje veliko raznovrstnih predpisov, hkrati pa dopušča tudi izjeme, od katerih vse niso dovolj jasno opredeljene, kljub temu da se nekatere med njimi uporabljajo že skoraj kot pravilo. Sistem je zato slabo pregleden in ga med revidiranci v celoti obvladuje le majhno število posameznikov. Po mnenju računskega sodišča revidiranci ne spremljajo sistema kot celote in nimajo celovitega pregleda nad porabo zdravil, kar tudi pomeni, da nimajo točnih, ažurnih in popolnih podatkov o dejanski porabi javnih sredstev, ki se namenjajo za zdravila.

Glede na podatke, ki jih je pridobilo računsko sodišče, naj bi v letu 2007 v Republiki Sloveniji za zdravila porabili vsaj 552.491.868 evrov, od tega največ za zdravila, izdana na recept, in sicer 427.422.093 evrov, za zdravila, izdana v bolnišnicah, 122.346.223 evrov in za zdravila, izdana v zdravstvenih domovih, 2.723.552 evrov. Gre za oceno, saj natančnega podatka o porabljenih sredstvih za zdravila ni. Pomanjkljivi so predvsem podatki o porabi sredstev za zdravila v bolnišnicah, ki naj bi v letu 2007 predstavljali 22,1 odstotka vseh izdatkov za vsa zdravila. V letu 2007 je Ministrstvo za zdravje pričelo zbirati podatke o porabi zdravil v javnih zdravstvenih zavodih, med katere sodijo tudi bolnišnice.

V zadnjih letih so bili sicer opazni pozitivni učinki ukrepov revidirancev, vendar pa bi bilo mogoče področje zdravil v Republiki Sloveniji urediti še bolj učinkovito. Področje zdravil ni urejeno tako, da bi v zadostni meri omogočalo ustrezno dostopnost zdravil. Celoten proces odločanja, ki je potreben za zagotovitev dostopnosti zdravil in s tem dano možnost pričetka uporabe zdravila, bi bil lahko časovno bolj učinkovit. Predloge razvrstitve zdravil na liste v postopku razvrščanja zdravil na liste pripravljata Zdravstveni svet in Komisija za razvrščanje zdravil na liste, ki delujeta vzporedno, ne pa tudi povezano in primerljivo. Oba organa imata v predpisih, ki določajo njuno delovanje, oblikovane kriterije za razvrščanje, ki pa jih računsko sodišče ocenjuje kot pomanjkljive in ne dovolj jasne.

Ukrepi za obvladovanje izdatkov za zdravila, ki so bili sprejeti v zadnjih letih, so sicer prinesli določene pozitivne učinke, ki pa po mnenju računskega sodišča še niso zadovoljivi. Računsko sodišče je ugotavilo, da za izbor primerjalnih držav za določitev cene zdravila ter pravil določanja cen originalnih in generičnih zdravil niso bile izvedene ustrezne analize. Obstoječi način določanja cen zdravil po oceni računskega sodišča tudi ni dovolj pregleden in ponovljiv, hkrati pa dopušča subjektivnost pri izboru zdravil v primerljivih državah. Poleg tega Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke samo preverja priglašene cene zdravil, ki jih morajo ponudniki dvakrat letno uskladiti, samostojno pa cen zdravil ne preračunava.

Revidiranci bi lahko več pozornosti namenili tudi ukrepom, ki bi lahko z izobraževanjem, usposabljanjem, izpopolnjevanjem in informiranjem zdravnikov in farmacevtov ter uporabnikov zdravil vplivali na bolj racionalno ravnanje z zdravili. Poudariti je tudi treba, da bi bilo dobro vzpostaviti enotne zbirke podatkov o zdravilih. Računsko sodišče tudi meni, da bi revidiranci lahko namenili več pozornosti izvajanju nadzorov na področju zdravil, predvsem pa analizirali učinke izvedenih nadzorov in ukrepali na podlagi rezultatov teh analiz.

Računsko sodišče je Ministrstvu za zdravje priporočilo, naj skupaj z Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke ter Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije: