Pred dnevi sem po elektronski pošti prejela vsebino pisma, ki ga je za javnost objavil g. Karel Lipič – ZEG. G. Lipič opozarja na kar nekaj »nepravilnosti in netočnosti«, ki naj bi jih predvsem v peticiji navedel AAG. Čeprav je vsebina g. Lipiča namenjena AAG-ju, pa navaja kar nekaj dejstev s katerimi posega onstran osebnega korespondence z AAG, zato se kot bivša koordinatorka CZI-plinski terminali, pa tudi občanka in državljanka čutim dolžno replicirati.

A najprej si preberite pismo g. Lipiča:

ZADEVA: STALIŠČE ZVEZE EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE - ZEG
DO PETICIJE GORENJSKEGA EKOLOŠKEGA ZDRUŽENJA IN GREENSLO SLOVENIJA

Dne, 30. januarja 2009 so GREENSLO Slovenija oziroma Alpe Adria Green ter Gorenjsko ekološko združenje poslali v javnost in nekaterim okoljskim NVO v podpis peticijo »Plinski terminali v Kopru in Tržaškem zalivu? Ne hvala.!«
Glede na to, da so pripravljavci peticije zapisali, da jo pošiljajo v imenu Koalicije nevladnih organizacij in posameznikov proti gradnji plinskega terminala v Kopru in kjerkoli v Sloveniji TER hkrati pa potem v nadaljevanju izpostavljajo tudi plinske terminale v Tržaškem zalivu, želimo v ZEG – Zvezi ekoloških gibanj Slovenije-ZEG ,nevladni okoljski organizaciji podati do peticije naslednja stališča:

Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG ima v svojem programu dela kot prednostno nalogo varovanje severnega Jadrana in reševanje okoljskih problemov pri načrtovanju plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. V ta namen smo leta 2002 tri nevladne okoljske organizacije iz Italije,Hrvaške in Slovenije ustanovile AdriaticGree Net-Jadransko zeleno mrežo NVO za varstvo okolja s sedežem v Italiji s ciljem spodbujanja razvoja,kohezije in izvajanja okoljskih politik in predpisov EU na območju severnega Jadrana. Smo bili prvi v Sloveniji in Italiji , ki smo javno nasprotovali plinskima terminaloma v tržaškem zalivu .

Aktivno smo se vključili v razpravo ob javni razgrnitvi dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega soglasja Ministrstva za okolje in prostor, Agencija RS za okolje v Kopru
od 01. 08. do 15.09 2008, ki je potekala v postopku presoje čezmejnih vplivov na okolje za poseg obeh načrtovanih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu (Endesa terminal Alpi Adriatico in Gas Natural terminal v Žavljah, Italija). Podali smo več kot polovico vseh zapisanih strokovnih pripomb na javni razgrnitvi in bili eni izmed ključnih akterjev v animaciji vseh zainteresiranih, da podajo negativne pripombe na oba predlagana projekta plinskih terminalov. Žal v času javne razgrnitve nismo nikjer zasledili predstavnikov Alpe Adria Green (edino g. Franco Jurija) , razen, da so podali nekakšno pisno peticijo proti terminalom, in še manj kateregakoli predstavnika Gorenjskega ekološkega združenja, ki se sedaj nenadoma pojavljajo kot ključni akterji v »skrbi za varnost državljanov, ohranjanje naravnega bogastva ter ustvarjanja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.

Na ZEG se sprašujemo, kje so bili ti »borci« v času, ko jih je Republika Slovenija najbolj potrebovala strokovna mnenja predstavnikov nevladnih okoljskih organizacij v oporo pri podajanju stališč o čezmejnih vplivih na okolje ob javni razgrnitvi obeh italijanskih projektov plinskih terminalov. Sprašujemo se ali ne gre ponovno za tipično držo nekaterih samooklicanih varuhov okolja in človeških pravic, ki se vedno znova pojavijo le tedaj, ko zaslutijo, da je nastopila priložnost, ko lahko naredijo nekaj predvsem za svojo lastno promocijo in uveljavljanje svojih interesov in poslovnih priložnosti.
2.)

Ne želimo polemizirati s posameznimi zapisanimi trditvami v peticiji. Želeli bi samo opozoriti na nekatera zavajanja in pol resnične ali celo neresnične trditve:

demagoško je zapisano, da vsi predlagani projekti plinskih terminalov nameravajo za uplinjanje uporabljati morsko vodo, ker je znano, da tehnologija družbe TGE, ki ponuja projekt izgradnje plinskega terminala v Kopru, ne bo uporabljala morske vode za uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina.

V ZEG nismo seznanjeni, da bi bila v Sloveniji opravljena katerakoli resna strokovna študija, ki bi dokazala, da ni varnostnih, prometnih in okoljskih pogojev za varno obratovanje plinskih terminalov in pristajanje plinskih (LNG) tankerjev v Kopru. Trditve podpisnikov peticije, da so bile opravljene nekajletne raziskave, ki so to dokazale, so torej čista laž in zavajanje. Če se slučajno motimo, bi v ZEG prosili pripravljavce in podpisnike peticije, da nas seznanijo s temi študijami oziroma, da s študijami in predvsem z avtorji teh študij seznanijo tudi slovensko javnost.

Trditev, da so tovrstne študije bile opravljene v mandatu strokovne medresorske komisije R Slovenije so prav tako lažne. Medresorska komisija je bila ustanovljena predvsem z namenom, da prouči čezmejne vplive izgradnje obeh italijanskih plinskih terminalov. Nihče ji ni dal mandata, da bi proučevala kakršnekoli vplive izgradnje plinskega terminala v Kopru. Zato pozivamo tudi člane medresorske komisije, da seznanijo javnost s študijami in analizami, ki jih je pripravila za oceno okoljskih in varnostnih vplivov predlaganega projekta sprejemnega terminala utekočinjenega zemeljskega plina v Kopru.

V ZEG pozivamo vse odgovorne nosilce energetske politike in nevladne okoljske organizacije, da vzpodbudijo strokovno in argumentirano razpravo o energetski prihodnosti in predvsem neodvisnosti R Slovenije pri oskrbi s strateškimi energetskimi viri. Smo odločno proti, da v tako pomembno razpravo vnašamo populizem in razpravo, ki temelji na promocijskih in poslovnih interesih posameznikov, ki se nenadoma pojavljajo kot razsodniki in strokovnjaki na področju energetske prihodnosti Slovenije. Trditve, kot so zapisane v spremnem dopisu k peticiji, da v Sloveniji ne potrebujemo več plina, ker ga uspešno nadomeščamo z alternativnimi viri energije, kažejo na skrajni in situaciji popolnoma neprimeren populizem in nestrokovnost, ki v času, ko se celotna Evropa unija ukvarja z vprašanjem energetske oskrbe in odvisnosti samo od ruskega plina, nimajo kaj iskati. ZEG zato poziva vse tiste predstavnike nevladnih organizacij in civilne družbe, ki imajo predvsem dovolj strokovnega znanja, da se enakopravno vključijo v razpravo o energetski prihodnosti Slovenije. V razpravo, ki bo temeljila na strokovnih študijah in argumentih in ne na zavajanju javnosti in populizmu, ki vnaša strah in megli razsodne odločitve. Peticije, kot je ta izpod peresa Alpe Adria Green in Gorenjskega ekološkega združenja, zagotovo ne bo pripomogla k široki in konstruktivni razpravi o energetski prihodnosti Slovenije, kjer moramo sodelovati vsi, ki nam ni vseeno, kakšno bo naše življenje v prihodnosti. V ZEG smo prepričani, da ni čas za tovrstne peticije, ampak za strpen dialog, ki bo temeljil na strokovnih dejstvih in ne na potvarjanju resnic in zavajanju. Zato predlagamo, da namesto podpisa poslane peticije, podpišete peticijo, s katero boste zavezali tako potencialne investitorje plinskega terminala v Kopru kot politične in energetske odločevalce, da pred kakršnokoli odločitvijo, odprejo proces vključevanja in sodelovanja javnosti, ki bo temeljil na razumnem in strokovnem dialogu.

Ekološki pozdrav ! Za Izvršni odbor ZEG-a
Predsednik
Karel Lipič, univ.dipl.ing.

In še moj odgovor:

Spoštovani gospod Lipič!

Preseneča me vaš napad na delovanje civilnih nevladnih organizacij, kakor tudi državljank in državljanov, ki ne moremo biti ravnodušni do razvoja dogodkov na področju varovanja našega okolja in življenjskega standarda nasploh.

Pa bi odgovorila po vrsti:

Trdite, da ste se aktivno vključili v razpravo ob javni razgrnitvi dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega soglasja Ministrstva za okolje in prostor, Agencija RS za okolje v Kopru, ki je potekala v septembru 2008. Da, res je, nihče od CI (ne le AAG) se ni odzval, saj so naši sklepi bili jasni že leta 2006, peticija speljana v Mladini jih je objavila in ti sklepi so aktualni še danes.

Je pa k.s. Ankaran (resnično edina v Sloveniji!) v zakonitem roku podala pripombe na sedež FVG ter na vlado v Rimu ob razgrnitvi obeh terminalov, leta 2006.
Trdite, da se morje v primeru gradnje plinskega terminala v Kopru ne bi ohlajalo, pa tudi ne onesnaževalo s klorom. Da, res je, v Kopru se bodo »prilepili« kar na obalo, a tudi v Žavljah se zaznava podobna teorija v nameri. S tem odpade ohlajanje morske mase ter onesnaževanje s klorom, a to še zdaleč ne spremeni dejstva o nesprejemljivosti lokacije.
Trdite, da ne obstaja nikakršna resna okoljska študija o varnostnih, prometnih in okoljskih vplivih? Menda res ne, če govorimo o Kopru,…saj se do danes le po kapljicah spušča namera TGE v javnost.

Sicer pa že izdelana študija čezmejnih vplivov na prvotna načrta, kakor tudi dopolnjena in nekoliko spremenjena kasneje HYPERLINK “http://www.sos112.si/slo/tdocs/naloga_90.pdf”http://www.sos112.si/slo/tdocs/naloga_90.pdf dovolj povesta o zakonitostih, omejitvah in nesprejemljivosti posega na tej mali morski zaplati na skrajnem severu Jadrana.

Iz vašega pisma je jasno zaznati le eno, spoštovani g. Lipič. Očitno bo vaša »ekološka« vest zapihala »po vetru« ter nas pričela prepričevati o energetski krizi…mrazu in lakoti, … odvisnosti od Rusije … identično počno oblastniki že dve dobri leti v sosednji Italiji.
HYPERLINK “http://www.media.rai.it/mpmedia/0,,RaiTre-Report^12674,00.html”http://www.media.rai.it/mpmedia/0,,RaiTre-Report^12674,00.html

In za zaključek, AAG je problemsko konferenco, kakor tudi peticijo organiziral v vednosti in s sodelovanjem obalne civilne družbe, kolegov iz Hrvaške in Italije … problem terminalov je državni problem, in prav je, da smo domala vsi korektno seznanjeni z dejanskim stanjem in povezano sodelujemo. Zanesljivo pa vi niste oseba, ki bo odločala katera civilna družba, kdaj in kaj bo počela.

Bili smo na dvodnevni delavnici v Piranu, junija 2006, ki ste jo organizirali prav vi, g. Lipič. Eden povabljenih strokovnjakov je imel zelo zanimivo predavanje o balastnih vodah ter varnosti plovbe GNL tankerjev … a kot kaže vas spomin nekoliko zapušča.

S pozdravi
Mirjana Čakardič u.d.i.a.

P.S.:

AAG – Alpe-Adria-Green je 21.1.2009 organizirala v Ljubljani problemsko konferenco o plinskih terminalih v Sloveniji in njeni soseščini, ki je bila objavljena tudi na spletni strani vest.si.
Od 6.2. 2009 pa se podpisi zbirajo na spletni strani