Za preiskovanje vseh kaznivih dejanj, tudi korupcijskih, v katere policija aktivno vključuje tudi kriminalistične analitike, velja obstoječa procesna in materialna kazenska zakonodaja. Policija podatke o korupcijskih dejanjih pridobiva z lastno dejavnostjo in na podlagi prijav drugih državnih organov (npr. Davčna uprava RS, Računsko sodišče, Komisije za preprečevanje korupcije), državljanov, ene od vpletenih oseb v takšno dejanje, medijev in anonimnih obvestil. Policija pri vseh korupcijskih zadevah v predkazenskem postopku sodeluje z državnim tožilstvom v skladu z Zakonom o kazenskem postopku in Uredbo o sodelovanju državnega tožilstva in policije pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj. Državne tožilce obvešča o vseh zadevah, pri katerih obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno korupcijsko ali drugo kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Na podlagi teh obvestil se lahko državni tožilec odloči, ali bo preiskavo usmerjal. S tem je državnemu tožilcu omogočeno, da neposredno komunicira s policistom, ki zadevo obravnava, ga usmerja in je seznanjen z vsemi izvedenimi dejavnostmi in ukrepi. Postopek izmenjave podatkov pri preiskovanju vseh kaznivih dejanj je ustaljen – gre za neposredno izmenjavo, brez zapletov in hierarhičnih stopenj odločanj, kar pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju korupcijskih zadev.

V primeru, ki je predstavljen na novinarski konferenci, gre za sum t.i. čistega korupcijskega kaznivega dejanja, ki je v opredeljeno v 261. členu Kazenskega zakonika, Jemanje podkupnine v kombinaciji s kaznivima dejanjema Izsiljevanja po 213. čl KZ-1 in Ponareditvijo ali uničenjem poslovnih listin po členu 235 KZ-1. Sum kaznivega dejanja so zaznali kriminalisti PU Koper, celotni postopek je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Kopru, v realizaciji pa so poleg Uprave kriminalistične policije GPU sodelovali še kriminalisti PU Ljubljana in PU Slovenj Gradec.

Preiskovanje korupcijske kriminalitete je zahtevno, saj so ta kazniva dejanja prikrita, zahtevna in praviloma prepletena z drugimi kaznivimi dejanji s področja gospodarske kriminalitete. V praksi se namreč ugotavlja, da je lahko korupcija tudi posreden motiv za storitev določenega gospodarskega kaznivega dejanja, ki se procesuira oziroma statistično evidentira v okviru drugih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tudi iz konkretnega primera je moč zaključiti, kako zahtevno in kompleksno je preiskovanje in dokazovanje sumov korupcijskih dejanj. Že praktično od vrednotenja suma storitve je potrebno taktično načrtovanje končne realizacije, pri čemer je posebej pomembno, da so vse metode dela policije uporabljene nesporno zakonito, tudi zaradi vrednotenja dokazov v kasnejšem kazenskem postopku. Takšnega preiskovanja seveda ni brez neposrednega sodelovanja in usmerjanja državnih tožilcev (še posebej, ko gre za uporabo prikritih metod in ukrepov). Tudi ta primer potrjuje, da je korupcija prepletena v mnoge pore družbenega in še posebej poslovnega življenja. Ker sta običajno tako prejemnik podkupnine, kot plačnik podkupnine dosegla svoj cilj, so zelo redki primeri, da se korupcijska kazniva dejanja prijavijo. Predvidevamo, da je tudi to razlog za relativno malo število odkritih korupcijskih kaznivih dejanj v skupni masi gospodarske kriminalitete.

Iz vseh teh razlogov je pomembno poudariti, da bo policija v vseh primerih zaznanih sumov korupcijskih kaznivih dejanj storila vse potrebno, ukrepala hitro, da se zavarujejo dokazi in da se zaščiti prijavitelja.

Državljani lahko že sedaj prijavijo kazniva dejanja korupcije na anonimno številko policije 080 1200, v kratkem pa bomo omogočili popolno anonimno prijavo teh dejanj preko elektronske pošte.

Statistični podatki
Policija je v letu 2008 na področju korupcije obravnavala 46 kaznivih dejanj tipične korupcijske kriminalitete od katerih je bilo 18 kaznivih dejanj zaključenih s podajo kazenske ovadbe, kar je 5.2 % manj kot v letu 2007 (19), za 32 korupcijskih kaznivih dejanj so bila podana poročila na podlagi 10. odstavka 148. člena ZKP. Policija je v letu 2008 na področju dela po korupciji obravnavala in s kazensko ovadbo zaključila tudi 8 gospodarskih kaznivih dejanj (člen 244 – Zloraba položaja ali pravic in člen 261 – Zloraba uradnega položaja ali pravic) s posrednim elementom korupcije. Gre za kazniva dejanja, katerih preiskava se je pričela kot korupcijsko kaznivo dejanje, po izvedenem predkazenskem postopku pa so bila navedena kazniva dejanja zaključena kot gospodarska kazniva dejanja.