Komentar - Rado
10. februar 2009 ob 14:07 | Vest |Nenavadnih zgodb, ki počasi prihajajo iz največjega nacionalnega šampiona Nove Ljubljanske banke, je vsak dan več. Pustimo ob strani signal o reševanju vojaka Bavčarja in nagradi prvega moža Kramarja, zadnji podatek, ki ga je povedal član sveta Banke Slovenije je zaenkrat najbolj pomenljiv in kaže daleč več, kot vse špekulacije o portfelju NLB in slovenskih bank. 2,7 milijarde evrov posojil ali 2.8% oslabitve aktive v bilancah slovenskih bank je številka, ki je ogromna, čeprav se zdi na prvi pogled minorna.. Zakaj? Predvsem zaradi tega, ker močno zvišuje osnovno tveganje slovenskih bank in posledično zahteva višje stroške delovanja bančnega sistema ali portfeljskega prilagajanja. Povedano bolj enostavno, draži delovanje ali opcijo saniranja slabih portfeljev. Vsekakor pa kaže na tisto, kar smo nekateri ekonomisti, ob uporabi najrazličnejših tujih agregatnih podatkov in indeksov, trdili – namreč, da bančni sistem na noben način ni šel skozi ustrezen tranzicijski purgatorij. Teh 2,7 milijarde evrov dvomljivih posojil (bodisi prevzemnih, bodisi za financiranje obratnih sredstev) ob napačnem pripisu tveganja posojil lahko zelo hitro pomeni resne težave. Paradoksalno, glede na nekatere trditve, kriza v domačem bančni sektor tako ni prišla iz tujine ampak ima korenine doma. Rešitev? Razbitje, vsaj največje banke, na slabo in dobro banko. Slaba naj gre v sanacijo, dobro pa naj se proda in s tem, kot pravi kolega Šušteršič, lastnike, torej državo, kaznuje za slabo vodenje. Če se komu zdi, da bi država morala banko nacionalizirati, pa naj se vpraša, kakšen smisel bi bil v temu, da je lastnik, ki je podjetje pripeljal v kritično stanje, za svojo malomarnost nagrajen še z večjim lastniškim deležem?
Rado Pezdir
10. februar, 2009 ob 14:36
Kaj je dejansko povedal član sveta BS:
Koliko slabih terjatev imajo naše banke v svojih bilancah po vaših podatkih?
Te kategorije ni mogoče enolično določiti. Običajno jih merimo na osnovi tega, koliko oslabitev je narejenih na tvegano aktivo. Oslabitev je po naših podatkih v slovenskih bankah za okoli 2,8 odstotka tvegane aktive. V primerjavi z drugimi državami v Evropi je to precej več. To bi kdo lahko interpretiral, kot da imajo naše banke precej slabši portfelj. Ampak to ne drži. Ta raven odraža konservativnost regulative na tem področju, ki je veljala do leta 2006, deloma pa tudi nekoliko večjo previdnost bank. Po uvedbi mednarodnih standardov računovodskega poročanja pa so banke pri tem precej omejene, saj lahko banka oslabitev naredi šele, ko nastopijo jasni znaki, da komitent posojila dejansko ne bo mogel več vrniti. V Banki Slovenije menimo, da je to že prepozno in da bi banke morale oslabitve narediti že prej.
Ali bi bilo smiselno slabe terjatve v tem trenutku že izločiti iz bank? Veliko se govori o slabi banki.
Ne. To je smiselno tam, kjer je obseg slabih terjatev tako velik, da hromi delovanje bančnega sistema oziroma delovanje sistemsko pomembne banke. Pri nas takšnih razmer ni. Medbančni trg ne deluje zaradi velike mere nezaupanja med bankami.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042243158
10. februar, 2009 ob 14:41
jah politika je kurba
10. februar, 2009 ob 14:41
sploh če se fuka z gospodarstvom……..
10. februar, 2009 ob 15:18
…matr, kje je Rado najdu tranzicijo?! Verjetno je po njegovo švicarski gigant UBS tudi plod tranzicijskih praks.
10. februar, 2009 ob 15:42
Rado Pezdir
ok
10. februar, 2009 ob 16:10
IZ BANKE PEZDETE
V BANKO PEZDIRJA!
10. februar, 2009 ob 16:17
treba jih NaLoButat!!
10. februar, 2009 ob 17:29
@2. luka: Ne, ampak jagajo jo kurbirji, to je problem.
10. februar, 2009 ob 19:59
Pa dejte mi razkrit skrivnost, a je Pezdir tolkokrat gost, ker zahteva tako majhen honorar (sam da se pojavlja v medijih) al na Vesti močno spošujete itd. njegovo velecenjeno ekonomsko znanje.
As if…
10. februar, 2009 ob 20:47
Pezdir najbrž sam plačuje za medijsko prezenco ;) Drugače si tega ni mogoče razlagati
10. februar, 2009 ob 22:00
Največ težav je prinesla ravno razprodaja državnega imetja, Pezdir bi pa kljub temu razprodal še tisto malo, kar je ostalo. Ta človek si zgleda želi, da bi Slovenija kot država propadla. Ne vem zakaj se oklepa zastarelih, napačnih teorij; mar ni primer Čila dovolj zgovoren, ali pa Argentine?
To je človek, ki ves čas “trobi” : Znižajte davke, znižajte davke!, kot bi ne videl, da se ravno v državah z najnižjimi davki najslabše živi in obratno, najbolje se živi v državah z visokimi davki. Če bi po njegovem znižali davke na plače in dobičke, bi se zgodilo naslednje: Zaposleni bi dobili enake neto plače, razlika bi šla v dobičke, ki bi enormno narasli, še posebej zato, ker bi bili manj obdavčeni. Ti dobički bi se v nasprotju s splošnim mnenjem ne investirali nazaj v dejavnost, pač pa, kot kaže praksa, odvedli na banke v davčnih oazah.
Mislim, da je Pezdir povsem nekompetenten za komentarje na področju ekonomije, kljub temu, da je po izobrazbi ekonomist.
10. februar, 2009 ob 23:55
Med svojim večletnim bivanje v Švici nisem opazil, da bi se zaradi mojih 22% obdavčenih visokih dohodkov slabo živelo. Sem pa to opazil v Nemčiji in v Sloveniji s 50% obdavčenostjo. Opazil sem še, da se je v državah z visokimi davki zaredilo veliko Mirotov; ki so si pripravljeni izmisliti karkoli, da bi tako tudi ostalo.Zdaj je moderno citiranje slaboumnega čtiva (npr. Mladine, Sobotne priloge ali Guardiana) in zamenjevanje te polgrošne propagande za znanje ali kompetentnost.
Če odmislimo dejstvo, da se Miro ne podpiše s polnim imenom in priimkom ravno zato, ker se boji izpasti bedak in poskuša komentirati le tam, kjer ga nihče ne bo razkrinkal pa me preseneča bes skrajnih levičarjev nad možnostjo nekoga, da v medijih ruši njihove pravljične konstrukte. Raje kot na to kar je Rado povedal (v osnovi je povedal, da so slovenske banke v riti zaradi političnih Mirotov, ki tam sedijo v upravah in ne zaradi G.W.Busha ali domnevnega preganjanja lezbijk, dasiravno večinoma le stran od državnega proračuna) se obesijo na to, da je to sploh smel povedati. Zločin proti revoluciji, res. :)
11. februar, 2009 ob 0:04
Mimogrede, Miro, Čile je najbolj zdrava ekonomija v tistem delu sveta. Argentina pa kakšnih resnejših liberalnih reform nikoli ni izvedla. Jaz res ne vem, kje so vam tako grdo izprali možgane. Predlagam vam, da se obrnete nanje in energično protestirate…
11. februar, 2009 ob 0:43
Situacija v bankah je še veliko slabša, kot nam zdaj kot velike ugotovitve prodajajo razni pezdirji in tako imenovani vsevedni ekonomisti. Samo NLB in NKBM imata na Balkanu za več milijard evrov (številko poznam a je namenoma ne napišem) dvomljive aktive. Če k temu prištejemo še do 1,5 milijarde evrov za domače menedžerske prevzeme in bančne garancije, in dodamo posojila državljanom za nakupe delnic, smo hitro pri 2x večji številki kot jo omenja Pezdir. Če pa dodamo še posojila, ki zdaj postajajo slaba, je položaj še bolj napet. Tako da fantje, priskrbite si boljše podatke in potem modrujte.
11. februar, 2009 ob 1:39
Tudi jaz glede na tvoj vamp ne morem reči, da bi se v Švici slabo živelo, Tomaž. Nazdar!
11. februar, 2009 ob 7:48
Mislin, da bom letos preštihal vrtiček in posadil kaj užitnega. Vi levičarji pa se kar zanašajte na Borata in ostali drimtim. Mogoče bo pa Kramar odprl kakšno menzico za lačne volilce levice.
11. februar, 2009 ob 7:49
@Štih,
zadnji nobelovec za ekonomijo Krugman najverjetneje ni kolumnist Mladine, pa se ne strinja s tabo ali podobnimi “svobodnjaškimi” recepti.
11. februar, 2009 ob 11:00
Pizdir bi spet saniral banke in s tem nabijal javni dolg in posledično tudi deficit. Kot da bi se valjali v denarju. Boljši del banke bi pa prodal. Potem pa bi cvilili kot Madžari, ki so prodali vse banke in jim denar posoja IMF pod fašističnimi pogoji ali Hrvati, kjer mora država prosjačiti (svoje bivše, sedaj tuje) banke za vsako kuno.
Pih, nedeljski ekonomisti…
11. februar, 2009 ob 11:16
@Q
Krugmana, Stigliza in druge zadnje nobelovce citirajo v Mladini in drugih ‘levih’ casnikih. Tile fantje so orto proti casino kapitalizmu, kakršnega so pri nas uvedli JJ in njegovi priskledniki. Ce pa noces videt realne slike in se ne spoznas na ekonomijo, lahko tvoje cenjeno mnenje zadrzis zase.
11. februar, 2009 ob 12:38
slaboumno čtivo
LOL
Dajte, nas razsvetliti, prosim, g. Štih in nam blagovolite navesti nekaj globokoumnega čtiva.
Saj nismo sami krivi, bili smo zavedeni, čist zares, pa oprane možgane mamo,
a se vam nč ne smilimo?
LOL
11. februar, 2009 ob 13:38
@Bronja,
lahko na hitro povzameš, kaj v resnici hočeš povedati?
11. februar, 2009 ob 19:46
Divjeoki tovariši in tovarišice z leve. Izrečeni neumnosti (1) da v državah z višjimi davki bolje živijo in (2) o nekakšnih skupnih “Argentinsko-Čilskih modelih”, sta rezultat vaše ignorance, omejenosti in izpranih možganov.
Ne slepite se. Vi nimate nič skupnega z nobelovimi nagrajenci. To si samo hudo napačno predstavljate. Vajina heroja znanstveno ne stojita za obema basnima, ki ste ju nakvasili tule; ampak bi se jima obe zdeli enako zabavni kot se zdita meni. Poziv Obami, naj ne viša državne porabe in ne skuša s stimulusom reševati gospodarstva so podpisali trije nobelovi nagrajenci in to iz časov, ko to še ni bila politična, ampak je bila znanstvena nagrada.
Svet preprosto ni takšen, kot ga sanjate. Čile je gospodarsko najuspešnejša država v regiji. Ima bolj zdrav pokojninski sistem od Slovenije. Argentina nikoli ni izvajala omembe vrednih liberalnih reform. Imate vsakoletne meritve ekonomske svobode. Samo preveriti bi jih morali. In na koncu - še nikoli v zgodovini se noben narod ni obdavčil v blagostanje. Takšne zgodbe imajo najraje tisti, ki pretežno živijo od državne porabe in vezanih poslov. Religiozne zgodbice, ki jih pišete semle sodijo v vaše sveto pismo (ali pa npr. v Mladino in Sobotno prilogo), ne na internet. Na internetu se jih da preveriti. Okolja, kjer se da vaše trditve preveriti pa za vas ne delujejo. :)
11. februar, 2009 ob 20:06
Lumpi, kako pa je kaj s tisto stranko, ki si jo pomagal ustanavljati? A bo nared to leta 2048 a ste se že skregali?
11. februar, 2009 ob 20:10
@Štih,
verjetno so metodologijo za HDI indeks izumili metelkovci.
Generalno se bolje živi v državah, kjer je tako zakonodaja kot socialna zavest bolj naklonjena ekonomski egalitarnosti. So izjeme, o tem ni dvoma. Po isti logiki, kot omenjaš Čile, je možno omenjati Nigerijo, Haiti, Bolivijo pred Moralesom.
11. februar, 2009 ob 20:50
Generalno se najbolje živi v državah, kjer sta tako zakonodajo kot socialna zavest naklonjena razsvetljenstvu in sta prisotni protestantska etika in zavest. Oziroma tam, kjer je malo socializma. Denimo v Švici, na Islandiji, v Avstraliji, na Irskem. Ne po naključju so te štiri države tudi med prvimi petimi oz. desetimi po HDI.
HDI ni slab indeks; ima pa nekaj pomankljivosti. Kot večina UN-ovih zadev je zbirokratiziran. Ključni dve težavi indeksa HDI sta merjenje nivoja izobraženosti populacije in merjenje smrtnosti dojenčkov, ki ni uravnoteženo z nobenim drugim agregatom.
Najbolje se bo živelo v takšnem okolju, kjer bo nivo izobraženosti zrcalil realne potrebe te države po znanjih, ki jih prebivalci premorejo. Tako bo brezposelnost najnižja in plačila najprimernejša. Sploh ni nujno, da več izobraženih pomeni boljšo kvaliteto življenja v državi. HDI pa državam omogoča, da dosežejo višjo uvrstitev s hiperprodukcijo diplomirancev (ki jih včasih nihče ne potrebuje - kar poglejte si naš zavod za zaposlovanje in armado diplomirancev družboslovnih fakultet, ki tam “bivajo”). Pogoj izobrazbe zrcali obremenjenost UN-a s formalnimi nazivi, ki pa niso nujno tisto, kar država zares potrebuje za blaginjo.
Merjenje absolutne smrtnosti dojenčkov pa je občutljiva tema zato, ker je to odvisno od številnih dejavnikov. Denimo v ZDA se rodi neprimerno več otrok prezgodaj. In zato jih tudi več umre (no, relativno, te razlike se na zahodu merijo zgolj v decimalkah). Prezgodaj se rodijo, ker imajo v ZDA zelo visoko stopnjo najstniških nosečnosti. Le to pa imajo zato, ker omogočajo emigrantskim in drugim kulturam veliko stopnjo svobode, ki jim omogoča zadržati svoje kulturne vzorce (med njimi tudi zelo zgodnje ustvarjanje družine). Težko bi rekel, da ljudje v ZDA slabše živijo zato, ker priseljencem omogočajo ohranjanje vzorcev svojega nekdanjega kulturnega okolja. V bistvu emigrantje zato prijetneje živijo in silijo tja. Ker lahko ostanejo to, kar so. Vendar to slabo vpliva na uvrstitev na HDI lestvici. Za UN bi bilo mnogo bolje, če bi jih država prisilila v neko “pravilno” obnašanje; to pa doslej ni bil ameriški način, ker jim je svoboda pomenila več od tega. Država, ki ima manj emigracije, ki manj ljudem iz tretjega sveta daje priložnost boljše zaživeti in ki dovoljuje manjšinskim skupinam manj svobode zato lahko dosega boljše rezultate na tem področju. Kar pa vsaj po moje nasprotuje kvaliteti življenja.
Sicer na HDI kraljujejo države z nizkimi davki. Nizki davki so namreč izraz dobrega funkcioniranja družbe. Nekateri menijo, da so v Skandinaviji davki visoki in da tam ni ekonomske svobode. Pa ni tako. V Skandinaviji so davki predvsem drugače porazdeljeni. Medtem, ko so v protestantskih deželah, kjer cenijo delo nizki davki na delo in višji na korporacije (najvišji so v ZDA) so v Skandinaviji davki na delo visoki, na korporacije pa nizki, kar jim zagotavlja sprego korporacij in politike in konkurenčnost. Tako celotno Švedsko de facto nadzirata dve rodbini Wallenbergi in kraljeva družina. Po drugi strani pa je Švedska uvedla voucherje v šole (po Miltonu Friedmanu), v Belgiji in na Nizozemskem je v zasebnih šolah od polovica do tričetrt vseh otrok, Danska ima najfleksibilnejši trg dela, v vseh teh državah pa so v zadnjem četrtletju z oblasti odstavili socialiste in social- demokrate in jih zamenjali z liberalci, ki pospešeno … nižajo davke. Našim dragim tovarišem in tovarišicam se niti ne sanja o svetu okoli sebe. Njih so v Sobotni prilogi naučili, da obstaja “neoliberalni model” in “pravičnin model” in da je drugi “tisto pravo”. In ker 60 let izvajajo ta drugi model imajo 400 evrske pokojnine in so najbolj obdavčen narod na svetu; socialisti se jim smejijo z oblasti; besni pa so na Ameriko in ljudi, ki jim svoboda pomeni več kot njim. Tragično janičarstvo zagrenjenih. Ki jih je uničilo 60 let socializma; zdaj pa bi vse kar so zavozili radi pripisali ZDA in kapitalizmu.
To ni nič novega. To so poskušali že nacisti. In Sovjeti. Oboji so bili najpametnejši na svetu in so vse vedeli o zlem kapitalizmu, liberalizmu, plehkem potrošništvu, socialnem darvinizmu in drugih “zahodnih dekadentnih pogruntavščinah”, ki jih oni ne potrebujejo. In potem so jim nekega dne zahodna letala začela metati pomoč s padali…
11. februar, 2009 ob 21:18
Celotna zgodba z davki ni tako kompleksna za razumeti. Z njimi plačujemo delovanje države. Če je ta dobro urejena (če deluje pravna država, če v družbi več denarja zaslužijo tisti, ki delo opravijo kot tisti, ki izdajajo dovoljenje, da se sme nekaj delati, itn.) se nam transakcijski stroški znižajo in za visoke davke ni več razloga.
Davki pa zrastejo zaradi anomalij. Npr. to da imamo najmlajše upokojence na svetu je socialistična anomalija. Ta račun sedaj plačuje sedanja generacija in zato trpi njena kvaliteta življenja. Ali pa to, da imamo 18 ministrstev (Švica jih ima 8 in je trikrat večja) in nešteto politikantskih združenj (ŠOU, ŠOS, itn.), ki bi vsa vedela povedati iste floskule čez liberalizem. Ali pa to, da imamo ogromno količino ljudi, ki ne znajo nič drugega kot delati za tekočim trakom. To je posledica mentalitete “dežele delavcev in kmetov”, ko so socialisti ljudem lagali, da se jim v življenju ne bo treba pretegniti in se pač niso trudili (kljub npr. brezplačni šoli).
Visoki davki so anomalija, ki jo povzročijo dolgoročne napake politike. So davek na neumnost predhodnih generacij, ki družbe niso znale urediti boljše. Nimajo nobene resne socialne funckcije. Družbe z zelo nizkimi davki (Švica, Irska) imajo čudovito urejeno socialo.
V Sloveniji se za visoke davke zavzemajo predvsem tisti, ki jih na tak ali drugačen način prejemajo naravnost v denarnico iz rok drugih ljudi. In bi to -povsem naravno- radi počeli še naprej.
11. februar, 2009 ob 21:51
Lumpi, Lumpi, po stranki te sprašujem!!! Kdaj boste nastopili na volitvah???
11. februar, 2009 ob 23:47
@Štih,
spet prodajaš totalen bulšit. Nobena skandinavska država nima posebej nizkih davkov. Kako natančno so strukturirani je drugo. Eni plačujejo več za luksuz, drugi več za avtomobile, tretji imajo večjo stopnjo obdavčitve dobičkov.
Tole tvoje posploševanje pa je res smešno. Realnost je potrebno prilagoditi ideologiji.
11. februar, 2009 ob 23:48
…aja, Irska je v tem trenutku država tik pred bankrotom.
12. februar, 2009 ob 6:54
Če komu ni všeč obravnavanje celotne Skandinavije v paketu se lahko osredotočimo le na eno. Denimo Švedska je narejena za premožne (predvsem za dve glavni rodbini). Ima izjemno visoke davke na dohodek ljudi in izjemno nizek, enotni 28% korporacijski davek, toliko kot Mexico (za primerjavo: ZDA obdavčujejo korporacije na federalnem in lokalnem nivoju skupno 39%, Nemčija 38%, Kanada 36%, Nova Zelandija 33%, Luksemburg 30% ). S tem je Švedska konkurenčna. Račun za konkurenčnost pa plačujejo ljudje iz svojih plač od katerih jim praktično nič ne ostane.Skladna s tem je tudi porazdelitev premoženja na Švedskem. Švedski levičarji imajo radi prisilno prerazdeljevanje dohodkov (torej bogatenja), ne pa tudi bogastva. In zato npr. Švedska ne pozna davka na dedovanje, niti davka na darila. In da, Švedska je nedavno ukinila tudi davek na bogastvo. To je v bistvu glavni razlog, da je Švedska med evro-korporacijskimi elitami tako priljubljena. Temu primerna je tudi struktura prihrankov gospodinjstev. V Skandinaviji imajo v povprečju zelo malo likvidnih sredstev, ker jim pač vse poberejo skozi davke na plače (manj kot npr. v VB, Avstraliji, Novi Zelandiji); gospodinjstva imajo bogastvo nakopičeno v neobdavčljivih oblikah.
In če potem primerjaš namesto dohodka t.j. plač (kar socialistične stranke v navezi s korporativisti namerno forsirajo kot edino relevantno primerjavo) bogastvo, potem ugotoviš, da ima 80% švedskih gospodinjstev v lasti le 19.1% vsega bogastva v državi, da so torej proti elitam revni kot cerkvene miši (ne pa tudi po plačah, ki jih radi merijo rdeči). Za primerjavo dajem še deleže drugih držav - Indija 30.1%, Irska 40.4%, Japonska 42.3%.
To je skrivnost Skandinavskega modela. Konkurenčen je, ker nizko obdavčuje korporacije in se ne dotika nakopičenega premoženja elit.
Taista Švedska se je dvignila v 50tih, ko je veljala za najliberalnejše gospodarstvo in je imela nižje davke od Amerike. In potonila v sedemdesetih s socialističnimi politikami. V devetdesetih je bankrotirala. Zaradi previsoke javne porabe. Trend na Švedskem je danes nižanje davkov. Le da ga nižajo tako, da ga bolj nižajo korporacijam in manj ljudem. Da se nam njihova poraba še vedno zdi visoka je preprosto zato,ker so začeli višje in enako ali še težje kot mi politično nižajo, ker se jim je zaredilo še več parazitov. Toda … Švedje nižajo davke. Prišli so iz 75% deleža države v BDP na vrhuncu krize na 50% delež države, smer je precej jasna.
12. februar, 2009 ob 9:01
…jp, Štihov, ti vse veš, ampak res vse. Na žalost to služi izključno opravičevanju tvoje ideologije in ne ugotavljanju ali približevanju resničnemu stanju. Skratka si en brezvezen zaslepljen pundit.
12. februar, 2009 ob 9:24
“Divjeoki tovariši in tovarišice z leve.”
No, ti dolgi zapisi pa že nakazujejo politično motiviranega govorca.
Nimam nič proti liberalni stranki na naših tleh, the more the merrier, sam,
LOL, nekako, si težko predstavljam, da vas bodo resno jemali, če se bosate npr. pojavili v kakšnem soočenju z npr. Golobičem, pa ga boste obkladali z divjeokim tovarišem z leve. Kvečjem vas bojo začeli vabiti v kakšno humoristično oddajo.
12. februar, 2009 ob 21:06
Lumpi noče odgovoriti na moje vprašanje. Mislim, da mi zavida glas in stas. Kako malomeščansko!
16. februar, 2009 ob 21:13
Veste kako - moje mnenje je samo tole - UPAM ampak res UPAM da vlada RS ne bo reševala takih gnojev kot je NLB :) ker rajš vidm da je firma ki je slaba gre rakom žvižgat kokr pa, da bi jo reševal še iz davkov ki jih morm državi narest!!! Tko da - pezdir ma kr prou, kokr ga nekateri kritizirate je to res - če ima neka banka minus in ne pokriva niti stroškov rednega obratovanja mi verjemite - to ni čist nič vredu!!!! Aja pa še tole - Šele v tej situaciji v katero se bliža Slovenija razumem zakaj moj dedek ni imel svojga dnarja nikol na banki! Ker so banke vse propadle pred drugo svetovno vojno!! In če se danes zgodi meni isto??? Milslim, da bom od države zahteval, da od mene noben ne pričakuje da bom še kdaj posloval preko banke :)