Premier Borut Pahor je danes povedal, da ga je po večtedenskih neuspešnih poskusih navezovanja stikov po telefonu vendarle poklical hrvaški premier Ivo Sanader in da sta se dogovorila za informativno srečanje v dveh do treh tednih. Dogovor so potrdili tudi v Zagrebu. Zunanji minister Samuel Žbogar je medtem nabiral podporo v Evropskem parlamentu. Kot je pojasnil Pahor po srečanju s predstavniki bančnega sektorja, sta se s hrvaškim kolegom za srečanje informativnega značaja odločila, da ne bi bila pričakovanja v zvezi z njim previsoka oziroma da javnosti v obeh državah ter mednarodna javnost ne bi že od tega prvega srečanja pričakovale rešitve zapleta med državama. Pahor je izrazil zadovoljstvo, da “smo zdaj na točki, ko se je nekaj malega premaknilo v odnosih med obema vladama”. Ob tem je izrazil upanje, da izjave ali ravnanja na obeh straneh tega premika v prihodnosti ne bi ogrozili.

Premier Borut Pahor o pogovoru s kolegom Ivom Sanaderjem in ratifikaciji protokola v DZ:

Iz urada hrvaškega premiera so že potrdili, da je, potem ko je Zagreb prejel slovenski odgovor na hrvaško diplomatsko noto s 23. januarja, Sanader res poklical Pahorja in da sta se dogovorila za srečanje v dveh do treh tednih. Dodali so, da se bodo “o datumu in podrobnostih srečanja dogovorili po diplomatskih poteh”.

Na srečanju bo beseda gotovo tekla tudi o pobudi Evropske komisije za reševanje slovensko-hrvaškega spora o meji z mediacijo. V LDS so danes pobudo Bruslja pozdravili in poudarili, da bi zdaj morala pobudo prevzeti Slovenija ter oblikovati skupino strokovnjakov, ki bi začela pripravljati sporazum o postopku za reševanje spora z mediacijo. Minister za pravosodje Aleš Zalar je v imenu LDS pojasnil, da gre pri mediaciji za področje, kjer je mednarodno pravo zelo razvito. Predlog Evropske komisije je komentiral tudi predsednik republike Danilo Türk. Po njegovem mnenju je ta še vedno dobra rešitev. “Tu smo šele na začetku. V tem trenutku je najpomembnejše, da Hrvaška spozna, da se teh problemov ne da rešiti s pritiski. Rešljivi so z dogovarjanjem,” je dejal Türk. Na vprašanje, kako vidi posredovanja “konkretne osebe”, kot na primer francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, je Türk dejal, da “pobud ne sme biti preveč naenkrat”. “Mislim, da je dobro, da se skoncentriramo na kako, ki je res dobro premišljena. Ta, ki jo je dala Evropska komisija, se mi že zdi taka,” pravi predsednik republike.

Na francoskem veleposlaništvu v Zagrebu so sicer za reški dnevnik Novi list zanikali torkovo poročanje zagrebškega Jutarnjega lista, da je francoski predsednik Nicolas Sarkozy pripravljen biti posrednik v slovensko-hrvaškem sporu glede meje. Na veleposlaništvu so povedali, da “od Francije ni nihče zahteval posredovanja med Hrvaško in Slovenijo”. Ob tem so še sporočili, da Francija “popolnoma podpira pobudo Evropske komisije za pomoč” državama. Zunanji minister Samuel Žbogar je medtem podporo Sloveniji nabiral v Evropskem parlamentu. Ob robu plenarnega zasedanja v Strasbourgu se je med drugim sešel s predsednikom Evropskega parlamenta Hansom-Gertom Pötteringom in slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu.

Po pogovorih s Pötteringom je dejal, da predlog Bruslja “združuje politični in pravni del problema in bi bil zato lahko podlaga za rešitev”. “Za nas je predlog Evropske komisije tak, da na njem lahko delamo, zato ne dajemo drugih pobud,” je po pogovorih še dejal Žbogar. Pöttering pa je dejal, da bi pozdravil politično rešitev, če je možna, po drugi strani pa tudi pravne rešitve ne bi smele biti izključene. “Sem pravnik in verjamem v pravne rešitve,” je pojasnil. Predsednik Evropskega parlamenta je poudaril tudi, da bi obe strani morali z dialogom ugotoviti, kakšna bi bila najprimernejša rešitev. “Dialog je vedno zelo pomemben za dogovor,” je dejal in ponovil stališče Evropskega parlamenta, da je rešitev nujno potrebna. Na vprašanje, ali je realno, da bi mediacija prinesla rešitev glede meje, preden bi Hrvaška letos sklenila pogajanja, pa je zunanji minister odgovoril: “Bodimo optimistični.” “To je zaenkrat edina možnost, ki jo imamo na mizi, ki izgleda realna,” je pojasnil. Dodal je, da je slovenska stran pripravljena tudi na dvostranske pogovore, vendar pa trenutno ne kaže, da bi na ta način v pol leta prišli do rešitve.

Dvostranski dogovor med državama se sicer najboljša rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško zdi vodji politične skupine socialistov (PES) Martinu Schulzu. “Če bi demokratični državi, članica unije in kandidatka za članstvo, uspeli rešiti ta problem dvostransko, bi bil to dober znak za ostale države v regiji,” je prepričan. Premier Pahor pa danes ni želel razkriti, ali sta s Sanaderjem govorila tudi o zastoju pri ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v zvezo NATO v slovenskem državnem zboru. Je pa glede ratifikacije tega protokola znova izrazil upanje, “da bo prihodnji teden to politično vprašanje, ki je dobilo domačo politično dimenzijo, čeprav je zunanjepolitično in varnostno vprašanje, rešeno”.

Dogajanje v DZ minuli teden je danes komentiral tudi predsednik republike Danilo Türk. Po njegovi oceni so bili ti dogodki “neprijetna izkušnja”. “Ni dobro, da bi tvegali mednarodni ugled, to stanje ne sme trajati,” je dejal Türk. Po prepričanju predsednika republike mednarodni ugled Slovenije v tem trenutku še ni bistveno načet, a tako stanje ne sme trajati. “Treba je priti do resne in odgovorne rešitve o vključevanju Hrvaške in Albanije v zvezo NATO,” je poudaril. V poslanski skupini SLS so medtem poudarili, da se je z odložitvijo glasovanja o ratifikaciji vstopa Hrvaške v zvezo NATO v DZ morda ponudila priložnost, da se še enkrat pregledajo dokumenti in da se opravi trezen razmislek o tem vprašanju. “Do tega trenutka še nismo dobili odgovora na vprašanje, s katerim ozemljem vstopa Hrvaška v zvezo NATO,” je dejal poslanec SLS Radovan Žerjav ter menil, da se bo to zelo verjetno zgodilo na škodo slovenskega ozemlja.