Ko smo pred leti v Sloveniji gostili svetovno zvezdo fada (glasbe, ki je močan del portugalske kulture), so bile Križanke nabito polne. Tudi zato, ker je Mariza (poleg npr. Amálie Rodrigues, Dulce Pontes in Katie Guerreiro) to specifično glasbo ponesla v svet in jo v zadnjih letih - tudi tako lahko rečemo - spopularizirala. In zaradi slednjega Portugalci nad Marizo niti niso najbolj navdušeni (pravijo, da poje pred prevelikimi množicami in da zato pesem izgublja pravo dušo).

Fado je izraz portugalske duše, to je pesem, ki izvira iz revnih četrti Lizbone in Porta ter univerzitetne Coimbre. Amálie Rodrigues (ki je Portugalcem to zvrst priljubila v štiridestih in petdesetih letih prejšnjega stoletja s pomočjo radia in gramofonskih plošč) je fado opisala kot “izgubljene duše v nočeh, čudne sence v mavrski četrti, pojoča prostitutka, žalobna kitara, pepel in ogenj, bolečina in greh, vse, kar rečem in česar ni moč izreči”. To je preprosto to. Ali pa to.

In fado je navdušil tudi slovenske glasbenike.
Dasiravno za tradicionalni fado velja, da ga ni brez guitarre portuguesa (dvanajststrunske portugalske kitare z resonančnim trupom v obliki hruške), pa so se trije slovenski glasbeniki odločili za nekoliko drugačno različico.
Matejo Starič (vokal) spremljata Matija Krivec na kontrabasu in Janez Dovč s harmonično harmoniko. Trio je sinoči v Celici prijetno presenetil, občinstvo pa je Matejin vokal vidno navdušil. Tukaj je nekaj utrinkov:

Ker se je na koncertu (bojda bolj po naključju) znašel tudi Portugalec Andre, s precej občutljivim ušesom (vsaj kar se fada tiče), sem ga povabila pred kamero, da svoje navdušenje deli tudi z vami:

prevod:
” Povej mi, iz Portugalske prihajaš, kaj ti pomeni fado?
Zame je fado poseben element moje kulture. Poseben zato, ker sem iz Lizbone in fado je na Portugalskem blagovna znamka iz Lizbone in Coimbre. In ker sem iz Lizbone, mi fado veliko pomeni.
In kakšna je razlika med slovensko interpretacijo fada in tistim fadom, ki ga slišiš na Portugalskem?
Bistvena razlika je v inštrumentih, ki spremljajo pevca. Pri tradicionalnem fadu vokal spremlja le kitara, portugalska kitara in klasična kitara. Tukaj sem pa slišal druge inštrumente, ki pa so tudi zelo dober element. Naredili so dobro verzijo fada. Zelo mi je všeč, res mi je bil všeč. Bilo je nepričakovano in zelo sem užival.”

Če ste slovensko interpretacijo fada tokrat zamudili, imate priložnost, da zamujeno nadoknadite že jutri. V sklopu Festivala Fabula bodo Mateja, Janez in Matija nastopili v klubu Cankarjevega doma ob 19-ih, ko bo tam pogovor s portugalskim pisateljem Gonçalom M. Tavaresom in Nejcem Gazvodo, podoben večer pa se bo zgodil še v petek v Skednju Škrabčeve domačije v Hrovači (zraven Ribnice) ob 19-ih.

Katja Lenart