Za lastne interese
3. februar 2009 ob 11:43 | Jani Sever |Razmerja med političnimi strankami v Sloveniji so enostavna. Partnerstvo in odločanje o vstopu Hrvaške v Nato in EU jih delata še bolj pregledne. Težave z razumevanjem odgovornosti so vedno večje. Vse pa žene odnos med Pahorjem in Janšo.
Hrvaška je blokirana. Vsaj glede vstopanja v EU. To je dejstvo s katerim je potrebno računati. Glede tega se vse politične stranke strinjajo. Oziroma se vsaj ne upajo ne strinjati. In kot da je ta vez med njimi dovolj, da se tudi ostali racionalni razmisleki razpustijo. Vse to se godi pred očmi javnosti. Z blokado vstopanja v Nato za Hrvaško in Albanijo je politična igra postala prav simpatično transparentna. Od snubljenja za partnerstvo med Janšo in Pahorjem, preko zaostritve odnosov s Hrvaško. Razlogi postajajo vedno bolj banalni in jih je pravzaprav mogoče zvesti na samo le enega. Boj za naklonjenost volilnega telesa.
Zakaj je Slovenija blokirala Hrvaško? Argumentov je precej, a so večinoma slabi. Ker je to zadnja priložnost za Slovenijo, da je lahko močnejši partner v pogovorih. Ker je bilo s hrvaške strani vse preveč samovoljnih potez. Ker Sloveniji sodišče v Haagu ne ustreza. Ker so bili predloženi neki zemljevidi, ki se ne skladajo s slovenskim pogledom na stanje stvari. Vse to sicer drži. A zaradi tega ne bi bilo treba zahtevati absolutnega umika hrvaških dokumentov iz nadaljnjih postopkov. Motiv, ki je slovensko vlado pognal v ponudbo, ki je Hrvaška enostavno ni mogla sprejeti, je drug.
Gre seveda za notranjo politiko. Pahor je moral potegniti potezo, ki je Janša ne bi mogel preseči. To je bilo tudi povsem jasno povedano. Slovenski ultimat naj bi bil posledica strahu pred tem, da bi opozicija zahtevala referendum o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Povedano drugače, Pahor se je bal, da bi Janša odnose s Hrvaško lahko bolj zaostril kot on sam. In dobili smo prvo blokado. Potem je prišla druga. Še bolj iracioanalna. O vstopu Hrvaške in Albanije v Nato državni zbor ni glasoval zaradi zaključnega računa. Janša je želel, da državni zbor uradno potrdi, da je njegova vlada poslovala pozitivno.
Podrobnosti so pravzaprav dolgočasne. Opozoril računskega sodišča Janševa vlada ni upoštevala. In zdaj lahko državni zbor zaključni račun samo zavrne ali potrdi. Ker ga ni potrdil, je Janša vse skupaj spremenil v politično trgovino. Kar je povsem legitimno. Vi meni priznanje, jaz vam Hrvaško v Natu in en neprijeten mednarodni zaplet manj na spisku težav, ki jih je potrebno reševati. No tu se stvar zaplete. Pahor je očitno pripravljen popustiti. Konec koncev je dobil kar je hotel. Janšo je obtožil, da ni vreden zaupanja. A predsednik vlade ni sam. V koaliciji marsikdo ni pripravljen na trgovanje z Janšo.
Posledice so neprijetne tako za državo kot za vlado. Prav lahko se zgodi, da državni zbor tudi prihodnji teden ne bo ratificiral pristopnega protokola o vstopu Hrvaške in Albanije v Nato. Za državo je to vsekakor zoprn škandal. Za vlado morda še več kot to. Pričal bi namreč o njeni nemoči. Hkrati pa bi ponovno izpostavil krhkost vladne koalicije, ki kot kaže ni sposobna enotnosti niti v trenutkih, ko bi bilo to morda konstruktivno. Ob popolnem debaklu partnerstva med vlado in SDS, ki je praktično umrlo, če preden se je rodilo, bi predsednik vlade in njegova stranka ostali nevarno osamljeni.
Janša in Pahor bi menda vse to mimogrede razrešila. Če bi bila le sama. Če ne bi bilo te zoprne vladne koalicije. Morda bi Pahor celo uspel obvladati svojo stranko. Glede tega pri Janši seveda ni nobenih dvomov. A zdi se, da je ta pogled vse preveč enostaven. Partnerstvo je samo politična floskula, s katero Pahor in Janša kažeta svojo neverjetno odprtost in politično širino. Realnost te odprtosti za njuno partnerstvo so zadnje poteze do Hrvaške. Z blokado pogajanj z EU je Pahor napadel Janšo in njegov Blejski dogovor. Z blokado ratifikacije vstopa v Nato mu je Janša vrnil z napadom na kredibilnost države in koalicije, ki jo vodi.
Vse je torej normalno v deželi Sloveniji. Imamo vlado in opozicijo, ki se borita za svoje interese in naklonjenost volivcev. Od tega kako se borita, je odvisna njuna priljubljenost. In upajmo, tudi od modrosti ljudi, ki vse to opazujejo.
Jani Sever
3. februar, 2009 ob 12:08
Prvi.
3. februar, 2009 ob 12:38
rotolizništvo na kvadrat …
3. februar, 2009 ob 13:13
Ja, res je grdo videti porno politiko Janše in Pahorja.
Še grše pa razpad SD.
3. februar, 2009 ob 13:41
jože, ti si cep’c.
3. februar, 2009 ob 14:09
Jani, mislim, da si naredil nekaj napak…
“vreden zaupanja. A predsednik vlade ni sam. V koaliciji marsikdo ni pripravljen na trgovanje z Janšo.”
Sklepam, da je sam ali pa skoraj sam… Vsaj na nadaljevanje
“ki je praktično umrlo, če preden se je rodilo”
Sklepam, da če zamenjas z še…
Drugace pa ql, se kar strinjam….
3. februar, 2009 ob 15:09
Na volitve za v DZ — čimpreje — morda že skupaj z volitvami za EU
sicer bo vse šlo Mv3PM
3. februar, 2009 ob 15:21
Logika stima. Samo vidni krog si je potrebno razsiriti nad favoriziranje svoje politicne opcije in pljuvanje po nasprotni. Jani Sever je eden redkih novinarjev, ki so tega sposobni.
3. februar, 2009 ob 15:25
Sever v zadnjem stavku pozabi zapisati, da obstajajo tudi taki novinarji, ki se borijo za naklonjenost vlade (helikopter in Denis Sarkić). Dokaz za to je ta Severjev spis.
3. februar, 2009 ob 15:54
Ne vem, če je ta Severjeva ugotovitev, da je normalno kar se sedaj v Sloveniji dogaja, točna. Zame ni normalno Pahorjevo metanje v naročje Janše, ki samo stremi za tem, da bi zopet pridobil, kar je izgubil na volitvah. Pa ne samo to, stvar postaja že nagnusna - začelo se je že daleč nazaj, nadaljevalo z lepljivimi prsti (ko je Janša prejel Pahorjevo opravičljivo pismo, je dejal, da ima lepljive prste), zdaj pa se kljub Janševi klofuti v parlamentu, Pahor ponovno priduša na potrebno partnerstvo. Ne vem, kje so tu Pahorjevi interesi in skrb za naklonjenost volivcev.
3. februar, 2009 ob 16:00
keksi, pojdi malo na zrak in morda naredi kakšnega snežaka, malce zatuli na ves glas, da te še kdo sliši in se boš mogoče manj počutil kot tečni prdec samemu sebi… Če ti ne uspe, ponovi vajo vsakič ko bo snežilo!
3. februar, 2009 ob 16:19
Janševa PS šteje 28 poslancev,ki po nekem levakom neznanem vzroku noče in noče razpasti,čeprav je od “poraza” minilo že več kot tri mesece,kar je za slovenske razmere nepojmljivo.Mi LDSovci bi se v tem času recimo reciklirali že 4 krat..
mimogrede; avtorja Gasparijevega koledarja (13 mesecev prihodkov) so včeraj na RTVSLO podpisali kot člana LDSa.Zmeda je popolna,saj ne vemo več kdo je kdo…..
3. februar, 2009 ob 16:57
Zadnji Severjev stavek je stavek, ki bralcu avtomatsko zastavi vprašanje, ali je te modrosti v ljudeh, ki to opazujejo, dovolj. Dvomim. Morda pa se do naslednjih volitev v slovenski politiki le pojavi “frišna” oseba, ki bo dala misliti JJ in BP. Kar se mene tiče, iskreno upam v to.
3. februar, 2009 ob 17:38
Denis, za svoj “izpad”, ti podeljujem vzgojni ukrep - opomin. Ne, ne, še zdaleč ne ukora, saj ga nisi tako polomil, ampak kot novinar, se ne smeš spuščati na prenizke nivoje. Pokaži več dostojanstva od drugih. Internet je medij (tudi) anonimnih strahopetcev, ki se zelo “izpostavljajo”, ker vedo, da je zakrita njihova identiteta, podobno kot v vojnih vihrah, ko sve najslabše priplava na površje.
Drugič odgovori s člankom, morda z analizo profila tipa človeka, ki si mu svetoval “svež zrak”, pa boš uspel. V pozitivnem smislu!
3. februar, 2009 ob 21:36
A se ni po volitvah govorilo, da gospoda Janša čaka visoko mesto v vrhu NATA. ?
A so ga preskočili in sedaj izvaja svoje drobne zlobne igrice ?
3. februar, 2009 ob 22:56
@armada
Seveda, sedaj Nato pomaga Janši pri “Bajukovem proračunu”, ker morajo oprati lik in delo Ekonomista leta.
Nato ima kot oborožena sila kapitala seveda posebno pogodbo za iztrebljanje “indijancev”.
In, če nas ne more scuzat Janša in tudi s pomočjo Pahorja ne, potem pride Force in pomaga “mutnivodi”, da izpelje “sionistične bančne posle”.
Kongo, kot primer: Kot “popolni vzgled” >>>> http://www.youtube.com/watch?v=tuc4SJ7FZY4&eurl
3. februar, 2009 ob 23:11
Ah Borat g mal sračka. Kadar ga pa preveč posračka je pa tudi na www.borat-pahor.tk zabeleženo :)
4. februar, 2009 ob 0:32
Res je da naša notranja politika precej smrdi ampak argumenti za blokado Hrvaške (EU) so trdni, tle ni dileme, tako da se ne strinjam z navezavo za notranje politične boje v tem primeru.