BOLIVIJA NA NOVI POTI
Bolivijski volilci so z najmanj 60% na referendumu potrdili predlagane spremembe ustave. Spremembe pokrivajo pravice avtohtonih ljudstev, državno lastništvo naravnih bogastev, spremembe v zemljiškem maksimumu, lokalno avtonomijo, spremembe v sodnem sistemu, enakost pred zakonom in versko svobodo, spremembo trajanja predsedniškega mandata.
36 avtohtonih ljudstev bo dobilo ustavno zaščito, pravico do teritorija, uradnega jezika, lastnih običajev in pravil. Španščina tako ne bo več edini uradni jezik, rimokatolištvo nima več statusa državne religije.
Ena izmed pomembnejši sprememb je bila določitev zemljiškega maksimuma. Volilci so tudi imeli možnost določitve največje velikosti na 5000 ali 10.000 hektarov. Izbrali so manjšo. Za določitev zemljiškega maksimuma je glasovalo kar 70% volilcev. Bolivija je ena izmed držav, kjer je lastništvo obdelovalnih površin razdeljeno najmanj enakomerno. Po poročilih Agencije ZN za razvoj ima 100 družin v posesti kar 75% vseh kmetijskih zemljišč, preostanek je razdeljen med 2 milijona revnih kmetov. Čeprav je večina zemlje državne in je le oddana v najem, jo bogati latifundisti razumejo kot svojo lastnino. Država je v obdobju od 1953 do 1996 dala v najem 60 milijonov hektarov, manj kot 20 jih je bilo oddanih majhnim kmetom in avtohtonim ljudstvom. Po novem bo imela država pravico razlastniniti veleposestnike, če zemlje ne obdelujejo. Ob tem bodo dobili pravično odškodnino. V postopkih popisovanja lastništva v pokrajini Pando, kjer naj bi bilo 98% vseh zemljišč zasebnih, je bilo odkrito, da je le 25% teh v resnici v zasebni lasti, ostalo so v resnici državne posesti, ki so bile oddane v najem pred mnogimi leti ali pa deli državne zemlje in naravnih parkov.

OBRAMBA VOJNIH ZLOČINOV
Zaradi močnega pritiska nevladnih organizacij in predstavnikov agencij Združenih narodov ter zbiranja dokazov za vložitev obtožnic za zločine v Gazi, je izraelski premier Ehud Olmert vsem vojakom, ki bi bili pred tujimi sodišči obtoženi za vojne zločine, zagotovil, da bo jih bo zaščitila država.
Izraelska organizacija za človekove pravice poziva k odstavitvi glavnega rabija izraelske vojske. Obtožujejo ga rasističnih izjav in pozivanja vojakov k dejanjem, ki so kršitev določil mednarodnega vojnega prava. Rabi in pripadniki organizacij radikalnih židovskih naselbenikov so vojakom delili pamflete, v katerih te pozivajo k boju brez usmiljenja do sovražnika. Ta sovražnik niso le odporniške skupine, je tudi palestinsko civilno prebivalstvo.
Rabiju v resnici ne bi bilo potrebno podžigati sle po ubijanju, saj nedavne raziskave javnega mnenja kaželo, da 44% Izraelcev želi, da bi iz Izraela in zasedenih ozemelj deportirali vse Palestince.

BBCJEVA OBJEKTIVNOST
V Veliki Britaniji je skupina humanitarnih organizacij od Rdečega križa, Oxfama do Krščanske pomoči in Sklada princese Ane pripravila video oglas, s katerim poziva ljudi k solidarnostni pomoči otrokom v Gazi.
Predvajale so ga vse glavne televizije, z izjemo Skya in BBCja. Če je zavrnitev Skya še nekako razumljiva, pa BBCjeva odločitev za takšno potezo ni. Po vseh večjih britanskih mestih so potekali protesti, v Glasgovu je 100 protestnikov celo zasedlo sedež škotske izpostave BBCja. Od vodstva so zahtevali takojšen prikaz oglasa, odstop generalnega direktorja in pokrivanje protestov proti ravnanju BBCa. Na sedež BBCja je prišlo 15.000 pisnih pritožb, ogorčeni so tudi njihovi lastni novinarji.
V znak protesta je direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo in Nobelov nagrajenec Mohamed Al Baradej odpovedal vse dogovorjene intervjuje z BBCjem. V sporočilu za javnost televizijo obtožuje kršenja osnov človeške spodobnosti, saj je najbolj ranljivim potrebno pomagati, ne glede na to, kdo ima prav ali ne.
Vodstvo BBC zavrnitev oglasa opravičuje s stališčem, da mora ustanova ostati pri tako kompleksni temi nevtralna, hkrati pa ne vedo, komu bodo v resnici namenjena zbrana sredstva. V oglasu Izrael sploh ni omenjen.
V prvem večeru predvajanja je bilo zbranih preko 1 milijona funtov.

LETEČE PREPROGE IN DRUGI EKSCESI GOSPODARJEV SVETA
Če sodobna ekonomska ideologija med vrsticami pravi, da je bogatenje vseh družbenih slojev le posledica bogatenja elite, bi morala danes prav ta prevzeti nase moralno in dejansko breme težkih časov.
Družbena realnost je ravno nasprotna. Običajni ljudje v obdobju blagostanja dobijo le drobtine razkošnih pojedin, v času recesije so na udaru prvi. Temeljna lastnost finančne elite je enaka povsod; popolna odsotnost kakršnekoli družbene odgovornosti.
Na dan so prišli podatki o plačah, nagradah in ostalih eskapadah uprav mednarodnih bank, ki so zabredle v bankrote, prevzeme ali pa so deležne državne pomoči.
Prva nagrada vsekakor pripada bivšemu direktorju Merrill Lyncha. Ta je do prevzema banke s strani Bank of America v devetih letih zaslužil 280 milijonov dolarjev. V času tik pred prevzemom, ko so odpustili že 7000 zaposlenih, si je obnovil pisarno za 1,2 milijona dolarjev in pohitel z razdeljevanjem nagrad. Tako je vodstvenim delavcem predčasno razdelili bonuse v vrednosti 4 milijarde dolarjev. Merrill Lynch je v letu 2008 za plače in nagrade porabil 15 milijard dolarjev, le 6% manj kot v letu poprej.
Predsednik uprave propadlega Lehman Brothers je v osmih letih zaslužil 191 milijonov, šef Bear Stearnsa 233 milijonov dolarjev. Bivši ameriški minister za finance Hank Paulson, ki je odobril več kot 700 milijardno pomoč finančnim institucijam, je v osemletnem obdobju pri Goldman Sachsu zaslužil 170 milijonov dolarjev. Njegov naslednik 231.
Citibank je kljub državni pomoči kupila luksuzno letalo Falcon 7x v vrednosti 50 milijonov dolarjev. V tem trenutku je v ZDA le 9 takšnih letal. Izguba banke v zadnjih šestih mesecih znaša 28,5 milijarde dolarjev, od države je prejela 345 milijard dolarjev direktnih investicij in garancij.
Kljub vsemu zaradi zaslužkov vodilnim ni nerodno. Tako visoki dohodki so nujni, da bi v bankah zadržali najboljši kader.

DROGE POGANJAJO MEDBANČNI TRG
Agencija Združenih narodov za nadzor nad organiziranim kriminalom opozarja, da postaja denar iz nelegalne trgovine glavno likvidnostno sredstvo, ki drži svetovne banke pri življenju. Obstajajo dokazi, da ta sredstva postajajo glavni vir medbančnih posojil, nekatere banke brez tega ne bi preživele.


VROČA GRČIJA
Nemiri, ki so se začeli z ubojem petnajstletnika v Atenah, se ne umirjajo. Poleg mladostniških skupin stavka tudi del novinarjev, migrantskih delavcev in kmetje.
Desničarska skupina je bolgarsko sindikalistko, ki se bori za pravice emigrantskih snažilk v državnih institucijah, po obrazu polila s kislino, nato pa jo je prisilila, da je kislino tudi spila. Od takrat je Konstantina Kuneva v intenzivni negi. Zdravniki pravijo, da bo na eno oko slepa.
V jarku v bližini urada za azilante, je bil najden ubit 24 letnik iz Bangladeša. V istem jarku je bilo oktobra najdeno truplo arabskega migranta, ki je bežal pred policijo. Policija velikokrat napada emigrante, ki čakajo na izdajo dokumentov. Enemu so pred uradom zlomili roko, drugi je v komi že od konca novembra.

Na noge oziroma traktorje so šli tudi grški kmetje. Ti so besni na državo, saj jim v krizi ne pomaga. Zahtevajo davčne olajšave in poceni kredite. Vlada jim je ponudila paket subvencij v vrednosti 500 milijonov evrov, vendar so ga kmetje zavrnili.
Stavka traja že 10 dni, blokirana je večina cest, ki vodijo v Atene in do mejnih prehodov z Bolgarijo, Makedonijo in Turčijo. Kmetje pravijo, da nimajo kaj izgubiti, saj so že bankrotirali.

Jura Štok