Slovenska zmeda
27. januar 2009 ob 11:22 | Jani Sever |Predsednik vlade je nepopustljiv. Slovenija bo vztrajala pri pogojevanju hrvaškega vstopa v EU s popolnim umikom spornih dokumentov. Medtem zunanji minister daje spravljive izjave. Gre za resno disonanco na relaciji premier - zunanji minister?
Borut Pahor pravi, da bo Slovenija vztrajala, če ne bo prišlo do pomembnega premika. Zunanjega ministra Samuela Žbogarja pa smo razumeli, češ da je mediacija dovolj za odpravo blokade hrvaških pogajanj z EU. Hm, bi to lahko bilo to? Je odločitev za mediacijo pomemben premik? Vsekakor. A kljub temu je videti, da premier in zunanji minister nista usklajena. Zdi se, da hoče predsednik vlade vztrajati, da mora Hrvaška umakniti sporne dokumente iz kakršnih koli pogovorov o določitvi meje. Medtem ko zunanji minister misli, da ob mediaciji ti dokumenti postajajo brezpredmetni.
Glede na to, da si Evropa želi mediacije in čim hitrejše razrešitve neprijetne situacije, je vtis, kot da minister popušča, predsednik vlade pa je trden mož jeklen. Ta podoba se je v javnosti še utrdila po izjavi Boruta Pahorja, da bo Žbogar po vrnitvi iz Bruslja pač pojasnil svoje vtise, ki jih je dobil po pogovorih z visokimi predstavniki držav članic EU in Evropske komisije. Do predloga Evropske komisije za mediacijo med Slovenijo in Hrvaško je bil Pahor diplomatsko zadržan, čeprav je povedal, da Slovenija nanj načelno gleda z naklonjenostjo.
Zunanji minister je šel v svojih izjavah precej dlje. V Bruslju so ga razumeli, kot da Slovenija ne bo več vztrajala pri trdnem mednarodnem zagotovilu, da pogajalski dokumenti Hrvaške ne prejudicirajo meje, v primeru, da bo dosežen dogovor za reševanje vprašanja meje z mediacijo. Še več, dejal je, da je dogovor o mediaciji mogoče doseči v nekaj tednih. Precej optimistično. Posebej, če predsednik slovenske vlade, kot se je zdelo včeraj v državnem zboru, o takšnih predvidevanjih zunanjega ministra ne ve ničesar.
“Mediacija bo iskala politično rešitev, ki ne bo upoštevala samo pravnih dejstev, ampak tudi zgodovinska dejstva, načelo pravičnosti, torej različne elemente, tako da se odločitev ne bo opirala samo na pravno dokumentacijo, ki bo predstavljena, ampak na širšo argumentacijo.” Tako pravi zunanji minister. Argument je precej prepričljiv. Konec koncev gre natančno za to kar je Slovenija v zadnjem času hotela doseči. Slovenska želja je, da bi pri dogovoru ob meji ne bili upoštevani zgolj pravni argumenti. Ampak tudi denimo zgodovina in to, da je bil na primer Piranski zaliv leta 1991 pod nadzorom slovenske policije.
Kaj lahko s tem Slovenija doseže ni povsem jasno. Bolj jasno je, da Hrvaška takšni rešitvi nasprotuje. In da za optimizem slovenskega zunanjega ministra ni videti nikakršnih razlogov. Ivo Sanader je včeraj še enkrat ponovil, da je Hrvaška spor pripravljena reševati v Haagu. Kakšnih premikov v Zagrebu ni bilo mogoče zaznati,
saj so na Hrvaškem vsi prepričani, da sta se slovenska in hrvaška vlada na Bledu dogovorili, da bosta mejni spor uredili na Meddržavnem sodišču v Haagu. Tudi ideja, da bi Hrvaška pogajanja o vstopu v EU ločila od reševanja mejnega vprašanja, ki jo je predstavil Sanader, je stara.
Kaj se torej dogaja v slovenski diplomaciji? Kaj svetuje posebni premierov odposlanec? Kdo pilotira zunanjega ministra? Borut Pahor nas je včeraj seznanil, da med Hrvaško in Slovenijo diplomatski kanali trenutno ne delujejo. Ali morda predsednik vlade za njih samo ne ve? Kakor koli, najnovejše kolobocije niso videti kot dobra novica. Morda bo poteza zunanjega ministra kje razumljena kot dobronamerna. A ve se, kdo je prvi človek slovenske izvršne politike. Zato je nauk enostaven. Neusklajenost predsednika vlade z zunanjim ministrom je za vsako vlado prava katastrofa.
In kaj je novega povedala slovenska opozicija. Predsednik SDS in nekdanji premier pravi, da ga na Hrvaškem včasih narobe razumejo in da na Bledu ni bilo dogovora o sodnem razreševanju spora. Dežela nesporazumov pač.
Jani Sever
27. januar, 2009 ob 11:53
In kaj je novega povedala slovenska opozicija. Predsednik SDS in nekdanji premier pravi, da ga na Hrvaškem včasih narobe razumejo in da na Bledu ni bilo dogovora o sodnem razreševanju spora
..kolikor se spomnim,ni bilo na Bledu o Hagu rečeno nič…Rečeno je bilo, da se bo poiskalo mediacijo,ko bo mešana komisija dorekla vprašanje,predmet arbitraže in arbitra… mormo bit dosledni…
nisem volilec Pahorja,ampak se mi smili…Nej mu že enkrat dajo milostni strel,ne pa da ga takole “zavezniki” cefrajo dan za dnem..Zguba časa za državo..
kar se zunanje politike tiče,pa bosta nj.Predsedništvo in Žbogar uradno obiskala Gazo…V nedeljo bojo Palestinci in Izraelci že skupno plesali kolo.Bravo mi.
27. januar, 2009 ob 12:00
Le zakaj imam občutek, da tale vlada poletnih počitnic ne bo doživela ?
27. januar, 2009 ob 12:21
A se s Hrvati ne moremo nikakor dogovoriti kje so meje v Piranskem zalivu ?Le kdo ve zakaj.
Po vsem tem kar so povedali na “Podobnikovem zavodu”, po dokazih našega pelemitega, po fokopijah, ki se širijo po emailu.Pa še vedno ne vemo kje je meja.
Začuda pa vsi tile mega strokonvjaki pozabljajo na en detalj.
Vsi kar naprej kažejo neštete dokumente.
Nihče ne pove kdo je bil lastnik tega ozemlja pred prihodom partije.
Zanimivo bi bilo vedeti kdo je bil lastnik tega ozemlja, a ne ?
Mogoče tudi kdo je zgradil palačo v Piranu kjer je sedaj pomorski muzej.
Mogoče tudi nepomemben podatek, da je bilo vse to nacionalizirano brez vsakršne odškodnine.
Kaj pa, če bo z arbitražo vse to prišlo na dan ?
27. januar, 2009 ob 13:24
Če se nista mogla dogovoriti velika prijatelja halo Ivo in halo Janez, ne moremo pričakovati, da bo padla rešitev pod rdečim Borutom.
27. januar, 2009 ob 14:30
Izraelski pes vojne Samuel ima vsekakor prioritete. Le kakšne so? Bog vedi.
27. januar, 2009 ob 14:57
Če je svetovalec Boratu KORUPEL, potem je situacija še zelo dobra in ugodna za Slovenijo, Hrvaška pa naj se malo zamisli nad svojo verodostojnostjo.
27. januar, 2009 ob 15:16
Obama?!
http://www.vest.si/2007/08/27/kolega-ivo/
27. januar, 2009 ob 15:19
http://www.rtvslo.si/modload.php?c_id=169008&c_menu=1&c_mod=rnews&func=read&op=sections
27. januar, 2009 ob 15:58
Kaže, da smo se zaplezali. Haag ne pomeni bratske in “pravične” delitve, ampak suhoparno : pol na pol. Zato hlepimo po “spravnih” dejanjih. Hrvati to vedo. Vedo pa tudi, da bo tisti hip, ko bo evropska pogodba ratificirana tudi na Irskem, naš veto ničen, zero, brez vsakršne teže, saj po novi pogodbi ena država z vetom ne bo mogla več
blokirati večine. Nekoliko težje se bo Hrvatom sicer izogibati ponudbi o spravni trojki… A tudi tu se bo dalo zavlačevati z “dogovarjanjem” o tem, o čem naj “modri” sploh presojajo.Pred tem bodo na veliko lobirali na irskem. Ko bodo tam pogodbo le ratificirali, bodo Hrvati “eksplodirali” z vsemi poglavji, o katerih se bodo do tedaj izpogajali. Mi bomo ostali kot, saj veste kakšni, golobi. Hrvatom se zato pravzaprav ne mudi. Mnogo problemov imajo, ki jih bodo sila težko rešili
( ladjedelništvo, kmetijstvo, pravosodje..), a že imajo Pedra, ki bo kriv za vse zamude. Skratka; niso članica EU, a nas prehitevajo, kjer se jim le zljubi. Naši evropski “prijatelji” jim pri tem krepko pomagajo. Žal mi je, a pobuda je na hrvaški strani.
27. januar, 2009 ob 16:53
Po pogovorih Jansa-Sanader na Bledu je bilo MS v Haagu izrecno omenjeno! Poglejte si TV-ARHIVSKO GRADIVO! (tiskovko). Zato je bilo tudi dogovorjeno, da bo skupna komisija pod vodstvom dvojca Pogacnik-Rudolf pripravila le pravno (vsklajeno) podlago za arbitrazo na sodiscu v Haagu. Pazljivi slov. analitiki in komentatorji so takoj zelo kriticno ocenili Jansev spodrsljaj!!! Nekateri vrhunski pravniki pa so tudi javno opozorili, da bo SLO v Haagu potegnila krajsi konec, ker to sodisce uposteva izkljucno pravne kriterije, ne pa zgodovinske ali nacelo pravicnosti. Zato se Sanader sedaj oklepa “Blejskega dogovora” kot pijanec plota. Seveda se sedaj JJ spreneveda in omenja, da ga hrvaska stran ni pravilno razumela!!!
27. januar, 2009 ob 18:42
Josip Broz Tito - kje si, da nas zediniš??!!!
Tudi ata Kardelj ne bil slaba mediacija.
————————————
dokler bomo mi nosili € v HR, toliko časa bodo v HR prepričani, da so oni za EU izjemna pridobitev.
Predlagam, da branilci južne Šengenske meje v poletnem času delajo po pravilih in normativih službe.
27. januar, 2009 ob 21:57
Doslej najtežja in dalekosežna strateška napaka oblastne garniture, ki jo nepojmljivo enoumno in zagrizeno ponavljajo vse stranke.
Verjetno nepopravljiva napaka!
Zahtevati sodbo o poteku meje, ki ne bo upoštevala samo pravnih dejstev, ampak tudi zgodovinska dejstva, načelo pravičnosti… itd!
Ti butalci bodo dali opravičilo za podobne zahteve tudi drugim- Naprimer, Italija bo v ustreznem trenutku zahtevala pravično zgodovinsko mejo pri Postojni. Avstrija pa malo stran.
Slovenski nacionalni interes je upoštevati samo in izključno pravna dejstva, doma lastno ustavo ter mednarodne konvencije!
28. januar, 2009 ob 9:38
Z Italijo in Avstrijo nimamo nerešnih mejnih vprašanj, zato takšne pobude z njihove strani niso mogoče.
Meni je čist iskreno povsem vseeno, kako zadevo rešijo, samo da jo rešijo. Ker je imam že poln kufer.
28. januar, 2009 ob 10:08
Kakšna mediacija, prosim????? Koliko je bilo uspešnih in zakaj jo potrebujemo sploh? In naj se ta dva tipsona zmenita, da bosta krulila enako. Tako pa pa že ni veš nič smešno, ampak tragikomično. D?! In tudi - a se komu sanja, koliko stane mediacija in kdo jo bo plačal? Pa tako ali tako ni zavezujoča……Beda od slovenske politike se nadaljuje …Mi ovce, smo pa mislili, da ni hujšega od JJ vojske….D?!
28. januar, 2009 ob 10:33
Večina naše politike se obnaša, kot kure brez glave. Gledajo samo svoje koristi, za državo jim pa dol visi. Po moje se že zavedajo, da so v 18 letih totalno zasral situacijo, tako da morajo sedaj samo prepričati rajo, da ni tako hudo če zgubimo malo morja in par zaselkov (sam da je mir in da izpademo evropsko).
28. januar, 2009 ob 11:16
Sanader pravkar v Saboru razlaga, kako sta se z Janšo na Bledu zmenila za prestavitev problema na sodišče v Haagu! Toliko o “nedogovoru” na Bledu.
30. januar, 2009 ob 11:41
ex aequo et bono
TeGA NAČELA SLOVENSKA STRAN NITI NE RABI, ČE SI POSTAVI JASNO VPRAŠANJE “KAJ JE PREDMET SPORA na dan 25. 6. 1991″??
- A JE TO DELITEV PIRANSKEGA ZALIVA? odgovor: če slovenska stran (kar se na žalost dogaja) hoče vleči črte po Piranskem zalivu tik njegovi južni obali bo Slovenija po domače “popušila” in pri tem ji ne bo pomagalo nobeno sklicevanje “ex aequo et bono”.
-ČA PA SE SLOVENIJA DRŽI STANJA NA DAN 25. 6. 1991(kar je tudi edini dosežek preplačane komisije), PA MENIM, DA LAHKO USPE PO ČISTO PRAVNEM STANJU. Pravno gledano je bilo na ta dan ozemlje do Savudrije (kot Hrvaška pri Hotizi) v k.o. Piran, torej niti ni važno ali je R Slovenija na tem ozemlju izvajala kakršno koli oblastveno funkcijo.
To je po “kmečko ” ali da bo jasno petletnemu otroku povedano takole: si lastnik hiše tam nekje v Prekmurju (južna obala Piranskega zaliva se je zazdela slovenskim komunističnim politikom neprivlačna - “neko kamenje”, zato se zanjo niso kaj prida brigali in so jo pustili tam ležati), zanjo se prav nič ne brigaš, pa jo zasede “tvoj prekmurski sosed”, sosedov sin. Dobro ve čigava je, jo malo obnovi, se vanjo vseli in tam živi, recimo 20 let. A potem mislite da je hiša od tega “sosedovega sina”?
NE. Pravno gledano ima še lastnik zmeraj lastninsko pravico na njej
Slišal sem že razloge zakaj Slovenska stran ne zahteva k.o.Piran, ker naj bi v očeh Hrvaške izpadla neveredostojno. AMPAK TO JE PO LETIH PREMIKANJA ČRT PO PIRANSKEM ZALIVU GORE DOLE ŽE NEMOGOČE.
IN HRVATI IMAJO PRAV KO SLOVENIJI OČITAJO, DA SPLOH NE VE KAJ BI RADA!
SLOVENIJA SI MORA JASNO POSTAVITI SVOJO ZAHTEVO IN TO JE K.O. PIRRA, KI NI BILA NIKOLI SPREMENJENA Z NOBENIM PRAVNIM AKTOM
In za to ni treba, da si doktor mednarodnega prava. In malo logičnega sklepanja našim politikom in pravnikom ne bi ŠKODILO.
Mogoče pa so se malo zaplezali v neko teorijo EX AEQUO ET BONO
Iz katere pa ne vidijo problema.
Slovenski strani bi moralo biti jasno, da mora ven iz Piranskega zaliva, za kar ima boljše argumente, kot pa da po njem vleče črte.
Argumenti , ki jih nisi upoštevala,a so v prid Sloveniji,katere državljanka si,ali morda ne.???
1.Sporazum Drnovšek - Račan ni sprejel Hrvaški sabor, mi smo ga.
2.To ni blokada,ampak iznos svojih pogledov zaradi nerazumnega ignorantskega obnašanja Hrvatov.
3.Sporov res nismo imeli,ampak Hrvatje so jih skoz iskali.
4.EU je povezava 27 suverenih držav,ki imajo pravico mislit s svojo glavo ne z glavo ovna.
5.Samo Hrvaška je hotela v Hag,Slovenija se ni nikoli odločila na kar ima pravico mar ne ???
6.Argument Londonskega sporazuma po koncu druge svetovne vojne ni nikjer upoštevan,ampak si ga kratko malo zamolčala je pazelo močan.
7.Jugoslavija je umrla in za vsakim mrtvecem,če ima kaj premoženja je zapuščinska razprava.Jadransko morje je bilo samo Jugoslovansko,nikdar ni bilo samo Hrvaško in red bi bil,da se pristopi k zapuščinski razpravi in se pravično razdeli.
8.To da bi EU rada dokončala pogajanja so samo sanje svinje o kukuruzu.Ko bo Hrvaška izpolnila vse zahteve Europske Unije in se bo podredila pravu,ki velja v EU potem se lahko pogovarja z nami in EUjem.
Istra do reke Mirne ni bila nikoli hrvaška
Ko sem v času cone A in cone B sodeloval pri kontroli morske meje na morju, smo imeli točna navodila, do kod opravljamo kontrolo, in sicer točko na savudrijskem polotoku, do koder je segala Občina Piran, in točko v zaledju ter ravno črto čez ti dve točki na odprto morje, do koder je segala naša kontrola. Srečavali smo se tudi s hrvaškimi kontrolnimi čolni in nikdar ni bilo problemov; vedelo se je, kdo kaj kontrolira.
Od takratnih oblasti cone A in cone B smo bili obveščeni, da bo meja med republikama Slovenijo in Hrvaško, če bo cona A pripadla Sloveniji oz. Jugoslaviji, potekala po katastrski meji občine Piran do morske obale v Savudriji in dalje na odprto morje. Za to gotovo obstajajo pismeni dokumenti. Če pa cona A pripade Italiji, bo republika Slovenija dobila celotno cono B. Tudi ti dokumenti morajo obstajati, drugače takrat ne bi dobili takih navodil.
Po končni odločitvi je cona A pripadla Italiji, zato smo normalno pričakovali, da bo celotna cona B pripadla Sloveniji. Razočarani, ker se to ni zgodilo, smo takratne predstavnike oblasti povprašali za vzrok, ti pa so nam povedali, da se moramo za to zahvaliti našim nesposobnim in neumnim politikom, ker so se sprijaznili z dejstvom, da je cona B in celotna obala od Savudrije do reke Mirne naša, to je jugoslovanska, in da ni važno, kje so republiške meje.
Kako je to važno, se vidi sedaj, ko so republiške meje postale državne meje. Da je še huje, pa so naši politiki izdali nacionalne interese, ko so del katastrske občine Piran – Savudrija hkrati s katastrskimi knjigami oddali v Buje. S tem si je Hrvaška prilastila del Savudrije in po hrvaških navedbah Sloveniji vzela izhod na odprto morje, čeprav smo ga vedno imeli. Iz dokumentacije se ve, kdo je napravil to kriminalno dejanje in bi moral za to kazensko odgovarjati. Pa tudi hrvaška stran bi za to morala odgovarjati, ker je izkoristila neznanje in nesposobnost slovenskih politikov ter izsiljevala prilaščanje in gradnjo objektov na območju katastrske občine Piran.
Sedaj teh zablod po 17 letih nikakor ne moremo rešiti. Ustanavljamo komisije, se v nedogled pogovarjamo, problem pa še vedno ni rešen. Že Churchill je jasno povedal: »Če kakega problema nočeš rešiti, ustanavljaj komisije, pa bo problem ostal nerešen.«
Je pa problem rešljiv na miren način, samo malo je treba pogledati v zgodovino in priznati nekatera dejstva. Hrvaška vlada mora sebi in svojim državljanom pojasniti, da tu ne gre za hrvaško ozemlje, ampak za ozemlje, ki so si ga hrvaški politiki ob ukinitvi cone A in B izsilili, kar so jim omogočili slovenski politiki, ker niso upoštevali dejstev in se dogovorili za priljučitev celotne cone B Sloveniji. Istra do reke Mirne in tudi dalje ni bila nikoli v zgodovini hrvaška, ampak po l. 1945 jugoslovanska. Na tem območju je bilo ob popisu prebivalstva pred prvo svetovno vojno 97 % Slovencev in Italjanov in samo 3 % drugih narodov. V teh 3 % je bilo zelo malo Hrvatov.
Iz tega sledi, da si Hrvaška ne prizadeva za svoje ozemlje, in res ni normalno, da zaradi teh nekaj kilometrov izsiljene obale ob par tisoč kilometrih svoje kvari sesedske odnose.
ing. Pavel Logonder
Čelesnikova 12, Medvode