»Vse trdno in stalno se razblinja« ….. v eter

Radiodifuzne frekvence so javna dobrina – last vseh državljanov in državljank.
Zadnjih osemdeset let so to javno dobrino izkoriščali javni in komercialni
ponudniki radiodifuznih vsebin ter telekomunikacijski in mobilni operaterji. Država
je preko regulatornih organizacij, ki naj bi zagotavljale javni interes, iz javne
razprave sistematično izključevala različne skupine in posameznike, ki so hoteli
sodelovati v oblikovanju javne politike na tem področju. Tudi zdaj, ko se evropske
države pripravljajo na novo veliko razprodajo te dobrine, javne razprave ni, ali pa
jo vodijo dosedanji imetniki in uporabniki frekvenc, ki trdijo, da bomo s prodajo
frekvenčne javne dobrine vsi dobili več in boljše storitve – več radijskih in
televizijskih programov, boljšo kakovost signala, več različnih (predvsem
komercialnih) storitev.

Ker se bo s prehodom z analogno na digitalno prizemno televizijo do konca leta
2012 v Evropski uniji sprostil izredno velik del spektra, bo to omogočilo ponovno
dodeljevanje frekvenc. Zato je čas, da se v široki javni razpravi izoblikuje
ustrezna politika, usmerjena v interese državljanov in državljank.

Glede na dosedanje razprave na tem področju obstaja velika verjetnost, da bo
nova razdelitev radiofrekvenčnega spektra podrejena interesom sedanjih
imetnikov frekvenc, ki jih bodo dobili še več. Tisti, ki frekvenc nimajo, pa bodo
zopet ostali praznih rok.

Naše vprašanje je: kaj bodo od nove razdelitve frekvenc – če se ne zadovoljimo
z mantro o konkurenci, ki bo razvila nove storitve – imeli državljani in
državljanke?

Zato predlagamo, da nova politika razdelitve »digitalne dividende«
upošteva naslednja načela:

- Da se uporabnikom brez licence, zlasti nepridobitnim organizacijam,
omogoči dostop do divendende;
- Da se del nerabljenih praznih pasov med kanali (white spaces) nameni za
lokalno in nekomercialno rabo – za ustanavljanje novih »avtonomnih con
kreativnosti« ;
- Da se omogoči čimcenejši širokopasovni dostop do interneta vsem
državljanom in državljankam kot pomemben način premoščanja »digitalne
ločnice«. Na ta način bi bilo mogoče zagotoviti dostop do tega
dragocenega vira za različne družbene, kulturne in gospodarske namene;
- Da bo vodilno načelo pri dodeljevanju digitalne dividende zagotavljanje
različnih digitalnih storitev in vsebin za državljane in ne zgolj čim višji javni
prihodek;
- Digitalna dividienda bi se morala reševati z uvedbo koristi za revnejša,
podeželska (neurbana) območja;
- Digitalna dividenda mora biti pomemben instrument v avdiovizualnih in
medijskih politikah, ki bodo učinkovito spodbujale in ščitile svobodo
izražanja, kulturno raznolikost in medijski pluralizem. Regulacija bi morala
omogočiti ustrezne okoliščine za inovacije in široke javne koristi, ki bi
segale onkraj obstoječih velikih korporacij, ki imajo zdaj edine koristi od
regulacije spektra ;
- Da se pri pripravi skupne (evropske) metodologije za pripravo nacionalnih
strategij za digitalno dividendo opravi široka javna razprava;
- Naj ustrezna ministrstva po široki javni razpravi pripravijo predlog ukrepov
za rezervacijo in usklajevanje skupnih podpasov digitalne dividende na
ravni EU;
- Nasprotujemo pristopu, da se frekvence, ki se bodo sprostile s prehodom
na digitalno radiodifuzijo prodajajo na dražbah, na tehnološko in
aplikacijsko nevtralni osnovi. Dodeljevanje frekvenc mora biti posledica
ustrezne politike, ki sledi demokratični razpravi. Vprašanje digitalne
dividende ne sme biti prepuščeno izključno delovanju trga;
- Dodeljevanje digitalne dividende mora potekati pregledno in po obsežni
javni razpravi ter mora temeljiti na neodvisnih družbeno-gospodarskih
študijah ocene vplivov.

Prihajamo v obdobje, ki omogoča, da državljani in državljanke s ponovno
podelitvijo spektra dobijo tudi »košček« lastnega prostora, v katerem bodo
razvijali tiste storitve in vsebine, ki jih komercialni ponudniki ne ponujajo, ali pa jih
ponujajo po nerazumno visokih cenah. Zato se zavzemamo za ustanovitev
avtonomnih con kreativnosti kjer bodo državljani in državljanke lahko uporabljali
spekter v javno korist in ustvarjali mrežo skupnostnih medijev. Hkrati je to
trenutek, ko lahko državljani in državljanke jasno izoblikujejo svoja stališča glede
prihodnosti razvoja telekomunikacijske, medijske in avdiovizualne industrije.
Namesto sledenja izključno komercialnim interesom in načelu učinkovite rabe
dostopa do spektra je treba zagotoviti dostop do spektra različnim
zainteresiranim stranem, katerih želja je nudenje storitev in vsebin, ki služijo
kulturnim ciljem, kreativnosti posameznikov in skupin, promoviranju jezikovne
raznolikosti in pluralizma medijev.