Tuesday 24. December 2024 - Zadnja sprememba ob 21:38:32
 

»Bit« EU poslancev 2. del

26. januar 2009 ob 9:27 | Elena Pečarič |

Kako ohranjate stik z državljankami in državljani, kako poteka vaša komunikacija z njimi oziroma dialog?

Reden stik z državljani ohranjam na različne načine.
-preko mojih pisarn v Ljubljani in Bruslju,
-preko internetne strani
-z obiski šol, podjetij in medijev po Sloveniji
-s prirejanjem Evropskih večerov
-s sprejemanjem obiskov iz Slovenije, 
-pa tudi z neposredno komunikacijo preko interneta ali telefona.
 
Ljudje se obračajo name glede vprašanj zdravja in zanimajo jih možnosti financiranja projektov s stani EZ.

Kako obveščate javnost, predvsem nacionalno o vašem delu, pobudah,…?

Javnost obveščamo z rednimi objavami preko tiskovne službe naše skupine in preko interneta ter poslanske pisarne doma.

Imate uradne ure? Kdaj, kje?

Nimam uradnih ur, pač pa imam pisarno v Ljubljani in sodelavce v Bruslju, na katere se ljudje lahko obrnejo. Doma sprejemam stranke praviloma ob petkih.

Koliko asistentov/asistentk dela za vas, kakšna so njihova dela in naloge, kakšna je njihova plača, kdo jo določa?

Ta čas delata zame 2 asistentki in asistent, ki opravljajo različna organizacijska in vsebinska dela. Njihovo plačo določam v dogovoru z njimi sam in je primerljiva z drugimi plačami. Stažisti dobijo okrog 1000 eur, asistenti približno še enkrat več.

Ali lahko opišete vaš tipični delovni dan (koliko dni v tednu delate) oziroma kakšna je vaša delovna obveznost?

Moj tipičen deloven dan se začne ob 8h v pisarni s prebiranjem novic in pripravi sestankov ter drugih obveznosti, ki se po navadi začnejo ob 9h in lahko trajajo do polnoči. K obveznostim štejem udeležbo na plenarnih sejah, na sejah odborov in delegacij, srečanja z diplomati, obiskovalci in lobisti ter novinarji. Na običajen dan imam vsaj nekaj vabil za različne sprejeme, zaslišanja, delo v raznih delovnih in ad hoc skupinah in še kaj. Večkrat izkoristimo za delo tudi zajtrke, kosila ali večerje. Delovni dan končujem običajno med 8mo in 10to uro zvečer. Večinoma delam v Bruslju in Strasbourgu od pon do čet, v pet in večkrat v sob pa doma. 

Kje lahko državljanke in državljani dobimo podatke o plačah EU poslancev ter drugih stroških povezanih z delovanjem EU parlamenta?

Za podatke o plačah poslancev lahko vprašate v državah članicah, pri nas v DZ, ker smo plačani od doma. Plače evropskih poslancev so podobne kot plače poslancev v DZ. Za stroške EP pa svetujem, da se obrnete na njihove službe.

Kje lahko izvemo katere so ugodnosti in pravice EU poslancev (upravičeni stroški, imunitete, drugi privilegiji)?

Te zadeve so zapisane v Poslovniku EP.

Kako ste si predstavljali vaše delo in ali so bila vaša pričakovanja izpolnjena v teku mandata?

Ob tako velikem številu poslancev, si nisem predstavljal, da ima poslanec toliko možnosti za politično pobudo kot tudi promoviranja lastne države. Prej Nisem vedel, koliko je možnosti delovanja, ki niso vezana na zakonodajno delo. Ugotovil sem, da je EP pomembnejši, kot se mi je zdelo na prvi pogled.

Kaj vas pri vašem delu navdušuje, na kaj ste ponosni; kaj vas deprimira, nad čim ste razočarani?

Navdušujejo me številne možnosti političnega vplivanj, ponosen sem, da pripadam najmočnejši politični skupini, deprimira pa me ta čas nemoč EZ ob izraelsko-palestistinskem konfliktu s tragedijo v Gazi, razočaran sem vedno, kadar smo nemočni, ko gre za uveljavljanje temeljnih človekovih pravic.

Še nekaj vprašanj glede Lizbonske pogodbe:
a.)    Zakaj ni bilo dialoga in javne razprave pred ratifikacijo v parlamentu; kje ste bili vi in zakaj vas ni bilo slišati ali opaziti?
Sam sem bil pobudnik za delo državljanskega foruma, ki se je v času dela Evropske konvencije redno sestajal in obravnaval teme Evropske konvencije, pri čemer so sodelovali predstavniki več kot 50 nevladnih organizacij. Tako je bila Slovenija sorazmerno dobra pripravljena na ratifikacijo ustavne pogodbe in mislim, da večje potrebe po javni razpravi ni bilo. Sicer sem o tej temi govoril tudi izven državljanskega foruma.

Katere vsebinske novosti v pogodbi se vam zdijo pomembne in zakaj?

Pomembno se mi zdi, da se z novo pogodbo okrepijo vse tri glavne institucije kot tudi vloga nacionalnih parlamentov. Ključno se mi zdi, dobimo samo eno zunanjepolitično funkcijo in stalnega predsednika EZ kot tudi enotno diplomatsko službo. Pomembno je tudi več soodločanja in več odločanja s kvalificirano večino. Zelo sem podprl idejo, da je tudi energija del skupne politike.

Poglavje o obrambni in varnostni politiki predvideva veliko novosti; med drugim je vizija o skupni vojski. Zakaj menite, da potrebujemo še eno, poleg nacionalne in NATO? Kako se bo to usklajevalo in financiralo?

Prepričan sem, da potrebuje EZ močnejšo obrambno in varnostno identiteto, vendar ne proti Natu. Ne gre še za eno vojsko, ampak za drugačen izraz oz. uporabo tega, kar imamo. Novi izzivi zahtevajo tudi na tem področju sodelovanje, najmanj pa kompatibilnost opreme. Verjamem tudi, da lahko vojaško poenotenje prinese tudi ugodne finančne posledice-EZ res ne potrebuje 27 nekompatibilnih armad, ki bi se razvijale na osnovi starih političnih in varnostnih predpostavk. Nova predpostavka je, da mora biti EZ sama bolj pripravljena tudi na izzive, pri katerih ni dovolj koncept “soft power”.

V upanju in z željo, da mi boste na čim več vprašanj odgovorili, vas lepo pozdravljam.

Elena Pečarič

France Verbinc: slovar tujk, Ljubljana 1987, str. 68

Objavi na Facebook-u, pošlji po e-pošti in več...
Zapri
  • Skupnosti
  • E-pošta
   Natisni Natisni    Pošlji prijatelju Pošlji prijatelju     RSS objav Vest RSS 
 
Komentarji - 28 x komentirano
  1. NoMercy pravi:

    No, sedaj vsaj vemo kdo od sedanjih EU poslancev namerava ponovno kandidirati letos poleti.
    Lojze je brez infrastrukture (stranke ), ki bi ga uvrstila na listo kandidatov za EU poslance.

    Elena:
    koristni linki:
    http://www.europarl.europa.eu/parliament/expert/staticDisplay.do?language=SL&id=52
    http://evropa.gov.si/pravni-red/
    http://evropa.gov.si/clanice/
    http://www.europarl.europa.eu/facts/default_en.htm
    http://evropa.gov.si/predstavitev/evropa-12-poglavij.pdf

  2. Blaž Babič pravi:

    g. Peterle pa se vseeno majčkeno zlaže…

    “Sam sem bil pobudnik za delo državljanskega foruma, ki se je v času dela Evropske konvencije redno sestajal in obravnaval teme Evropske konvencije, pri čemer so sodelovali predstavniki več kot 50 nevladnih organizacij. Tako je bila Slovenija sorazmerno dobra pripravljena na ratifikacijo ustavne pogodbe in mislim, da večje potrebe po javni razpravi ni bilo. Sicer sem o tej temi govoril tudi izven državljanskega foruma.”

    Katerih 50 nevladnih organizacij je sodelovalo? Koliko od njih je bilo kritičnih do Lizbonske pogodbe? Koliko EU-kritičnih organizacij sploh financira VLADNI urad, koliko VLADNI Center nevladnih organizacij? Katera izmed teh 50 nevladnih organizacij NI PREJEMNICA PRORAČUNSKEGA DENARJA in ni QUANGO (kvazi-avtonomna nevladna organizacija)?

    Slovenija nikakor ni bila pripravljena na ratifikacijo, poslanke in poslanci Lizbonske pogodbe niso niti prebrali, g. Peterle pa bi moral kot politik prenehati opravljati svojo funkcijo, če je mnenja, da “večje potrebe po javni razpravi ni bilo”. To je politična diktatura z bradatim nasmeškom in globokim “krščansko-planskim” (v časih socializma deloval na Uradu za planiranje, potem igral nasprotnika tega sistema) glasom.

    g. Peterle - tudi po vaši zaslugi in celotni politični srenji, je bil poskus razpisa referenduma preprečen s strani MNZ, po domače POLICIJE. Zaradi tega je ves primer še vedno na sodiščih (najprej na Upravnem, potem gre ponovno na Ustavno)…

    http://www.hervardi.com/referendum2008.php

  3. Blaž Babič pravi:

    Tule pa še nekaj naštetih primerov EU propagandne mašinerije, katere sestavni del je Peterle in vsi ostali “evropski” poslanci:

    http://projektnp.blogspot.com/2009/01/eu-propaganda-primer-slovenije.html

  4. Marko pravi:

    Bolje EU agitprop, kot (v Sloveniji) običajno jugonostalgično bajanje.

  5. Jan pravi:

    No, g. Peterle, boste s pomočjo svojih treh asistentov uspeli odgovorit g. Babiču? Verjetno ne, ker bi morali lagati.

  6. Maja pravi:

    Kako nimate uradnih ur? A naj vohamo kdaj ste dosegljivi?

  7. Zala pravi:

    Zanimivo, da imajo EU poslanci vedno čas in denar za kandidature, medtem, ko obveščanje nas je pa že zapleteno dejanje.

  8. Polona pravi:

    Dokler nisem prebirala kolumn na Vest.si, nisem imela nič znanja o EU poslancih, Lizbonski pogodbi,…
    Zato naj Peterle ne naklada, da nas seznanjajo. Tudi mediji so na tem področju zatajili.

  9. en pravi:

    Tud, če jih neb blo

  10. Carlos Contreras pravi:

    No ja, pohvalno, da se je vsaj Alojzij odzval.

  11. Blaž Babič pravi:

    …in takoj zlagal…. Ja, zanimive standarde imaš, Carlos Anonimos.

    Kako si že dejal ob priliki?

    “Nemaren in nesramen, faliran študent prava, univerzalno gobezdalo. Škoda le, da je njegovo mnenje docela irelevantno.”

    http://www.vest.si/2008/11/10/hrvaska-in-eu/

    Ko bi bil vsaj korekten, anonimko, če že poguma nimaš.

  12. medek pravi:

    Meni je namesto Peterleta odgovoril en mlečnozobi piarovec, tako da bil odgovor bolj žaljenje zdrave pameti, kot pa nek zahtevan podatek.

    Tema: Pesticidna NSi in “čebelji princ” Peterle

  13. XY pravi:

    Kdaj hot pa k maš?

  14. Carlos Contreras pravi:

    Ja, Blaž, ker sem znan kot velik ljubitelj Peterleta, veš da … Če smo pa že pri strahu in pogumu, me pa prav zanima, dragi moj kosmati vampež, od česa pravzaprav živiš? Za žigoloja si pregrd, kaj posebej pametnega nisi nikdar napisal, nekoč si bil Drevenškov pucflek, kaj pa danes?

  15. Elena Pečarič pravi:

    se bom potrudila, da zvem ugodnosti in privilegije ter seveda plačo tako EU poslancev kot tudi njihovih asistentov.
    že razmišljam, da tako rešim finančne probleme YHD glede plačila osebnih asistentov; nekaj nas kandidira in že dobimo rešitev za plačilo asistentov. prepričana sem, da njihov en stane vsaj 2x toliko naš glede na učinkovitost in korektnost ter profesionalnost pa seveda ni dvoma kdo je boljši.
    dokaz je že to, da vseh 21 ali koliko? ni bilo v dveh mesecih sposobno podati odgovorov na ta preprosta vprašanja radovedne državljanke.

  16. Elena Pečarič pravi:

    Carlos Contreras se ti ne zdi, da je to mnogo premalo. da smo zadovoljni, da je sploh odgovoril eden od sedmih in še to pon dveh mesecih. pa za koga spolh kar koli delajo? pa če prištejemo še celo mašinerijo, ki stoji za njimi. zato, da nam delajo propagando in še to zelo primitivno. pa saj parlament v EU je bolj za hec in za videz; pristojnosti so v rokah komisije in sveta. toliko o ločitvi oblasti, toliko o demokraciji in seveda tistemu razupitemu dijalogu, ki je fatamorgana sredi Sibirije.

  17. Carlos Contreras pravi:

    Elena, nisem meril na vsebino, pač pa na osnove kurtoaznosti, kjer očitno vlada suša. Nisem pa nikjer napisal, da bi morali zaradi tega biti zadovoljni.

  18. Blaž Babič pravi:

    Danes? Zdaj konkretno mi gre malo na smeh :) Sicer pa dobro, hvala, lahko bi bilo bolje, za vse.

    No ja, je pa pohvalno, da je bolje že zdaj vsaj za Alojzija.

  19. Carlos Contreras pravi:

    Imenitno! Samo da smo vsi veseli!

  20. Mirjana pravi:

    Carlos Contreras…kurtuaznost je daleč premalo,..in če predvidevamo koliko ima en tak poslanec pomočnikov, je za enega EU parlamentarca to najmanj kar laho stori.
    Se pa sprašujem, kje njadejo čas za maratonsko promocijo sebe v raznih predvolilnih spektaklih…in parv dotični je bil rekorder….

  21. lucifrka pravi:

    Sodelovanje z NVO med predsedovanjem EU in porocila NVO-jev o tem, kako so zadovoljna s programi in dotacijami, so bila res farsa.

  22. Elena Pečarič pravi:

    Posvetovanja z evropskimi državljani
    o prihodnosti Evrope 2009

    Sporočilo za javnost

    Spoštovani!

    3. decembra 2008 smo lansirali forum za Posvetovanja z evropskimi državljani (PED) 2009. Poleg slovenskih državljanov sta svoj prispevek že podali evropski poslanki ga. Romana Jordan Cizelj in ga. Ljudmila Novak ter evropska poslanca g. Lojze Peterle in g. Aurelio Juri.

    Ga. Romana Jordan Cizelj je za forum med drugim zapisala:

    Posledice globalnega segrevanja ozračja so že opazne, zato je boj proti podnebnim spremembam eden ključnih elementov za ohranitev in morebitno izboljšanje prihodnosti. Evropska unija lahko s svojim znanjem in izkušnjami služi kot zgled svetu, ohrani vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in z ustvarjanjem primernega okolja za rezultate raziskav in razvoja pripomore k boljši ekonomski prihodnosti.

    G. Lojze Peterle je med drugim dejal:

    Predlogi Komisije glede prihodnje politike o ekonomski in socialni koheziji v razširjeni Zvezi so po mojem mnenju dobri. Prepričan sem, da je potrebno ohraniti cilje zastavljene v Lizboni in Stockholmu (namreč na znanju temelječa ekonomija, konkurenca, inovacije, vlaganje v ljudi, boj proti socialni izključenosti, polna zaposlenost in iskanje trajnostne gospodarske rasti) in jih sistematično razvijati kot del politike EZ.

    Ga. Ljudmila Novak pravi:

    Za našo ekonomsko in socialno prihodnost je izjemnega pomena, da ustvarimo okolje, ki bo spodbujalo podjetniško iniciativo in ustvarjanje vrednosti, namesto prerazdeljevanja. Za našo prihodnost smo odgovorni sami, Evropska unija pa krepi našo fleksibilnost in nam ponuja številne instrumente, da smo pripravljeni in da izkoristimo naše priložnosti in zmanjšamo naša tveganja v globaliziranem svetu.

    G. Aurelio Juri med drugim pravi:
    Strinjam se s prepričanjem in sporočanjem našega predsednika vlade, da naj krizo pretvorimo v priložnost za inovativne razvojne zasnove in poteze, za spremembo naših življenjskih vzorcev, ki morajo postati predvsem energetsko manj potratni, spoštljivi do okolja in narave, solidarni do soljudi. Znotraj nacionalnih meja, zlasti ko se pojavijo take krize, ni preživetja.

    Celotni prispevki evropskih poslancev in poslank so dostopni na nacionalnem forumu www.posvetovanja-z-evropskimi-drzavljani.eu/, kamor vabimo tudi vse državljane, da izrazijo svoje mnenje.

    Lahko se pridružite tudi skupini na Facebooku »Posvetovanja z evropskimi državljani o prihodnosti Evrope 2009«.

    —-

    Posvetovanja z evropskimi državljani 2009 bodo pred evropskimi volitvami 2009 s platformo za evropski dialog o prihodnosti Evrope dala državljanom možnost sodelovanja pri razpravi o tem, kako se odzvati na trenutno ekonomsko in finančno krizo.

    Forum je del projekta Posvetovanja z evropskimi državljani, ki poteka v vseh 27 državah članicah EU. Nacionalni forumi bodo dali vsem priložnost, da razpravljajo in delijo svoje poglede o tem kritičnem vprašanju in pomagajo razviti priporočila za nacionalne in evropske oblikovalce politik.

    O teh idejah bodo govorili na nacionalnih posvetovanjih, ki bodo potekala v vseh 27 državah članicah EU marca 2009 in bodo vključevala približno 1500 državljanov različnih profilov. Rezultate teh posvetovanj bodo predali oblikovalcem politik na vrhu evropskih državljanov v maju.

    Z lepimi pozdravi,

    Jasmina Antonijević

    Kontakt:

    Alenka Blazinšek
    Jasmina Antonijević
    Email: posvetovanje@drzavljanstvo.eu
    Tel: 040/851-181

  23. Elena Pečarič pravi:

    http://www.posvetovanja-z-evropskimi-drzavljani.eu/news/20012009/volitve-v-evropski-parlament-bodo-v-sloveniji-najverjetneje-7-junija
    V Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament potekale najverjetneje v nedeljo, 7. junija. Okoli 1,7 milijona volilnih upravičencev bo lahko izbiralo sedem evropskih poslancev.

    V vseh 27 članicah EU bo imelo volilno pravico okoli 375 milijonov državljank in državljanov, ki bodo odločali, kdo bo zasedel 736 poslanskih mest v Bruslju oz. Strasbourgu.

    Pri volitvah v Evropski parlament je vsa Slovenija ena sama volilna enota, zato mora posamezna lista za izvolitev svojega kandidata zbrati vsaj 14 odstotkov oddanih glasov. Z liste so izvoljeni tisti kandidati, ki zberejo največ prednostnih glasov, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

    Pravico voliti in biti izvoljen na evropskih volitvah v Sloveniji imajo vsi slovenski volilni upravičenci in tudi vsi državljani EU s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki jim ni bila predhodno vzeta volilna pravica in so vpisani v volilni imenik.

    V Evropskem parlamentu je trenutno 785 poslancev. Največja skupina, Evropska ljudska stranka (EPP-ED) ima 288 poslancev, drugi so socialdemokrati (PES) z 217 poslanci. Sledijo Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) s 100 poslanci, Združenje za Evropo narodov (UEN), ki ima 44 poslancev, Zeleni s 43 poslanci, Evropska združena levica - Zelena nordijska lista (GUE/NGL) z 41 poslanci ter skupina Neodvisnost in demokracija (IND/DEM), ki ima 22 poslancev. V Evropskem parlamentu je tudi 30 samostojnih poslancev, ki ne pripadajo nobeni politični skupini.

    Sedem slovenskih poslancev in poslank, ki so bili v to institucijo izvoljeni leta 2004, je razporejenih v treh največjih političnih skupinah. Mihael Brejc, Romana Jordan Cizelj, Ljudmila Novak in Alojz Peterle so iz EPP-ED, Mojca Drčar Murko in Jelko Kacin sta v ALDE, edini član skupine PES iz Slovenije pa je Aurelio Juri.

    Mihael Brejc in Mojca Drčar Murko sta pred časom razkrila, da ne bosta še enkrat kandidirala. Tudi Juri ne načrtuje, da bi se potegoval za naslednji mandat v Evropskem parlamentu. Kacin, Jordan Cizljeva, Novakova in Peterle so medtem pred časom nakazali, da bi bili pripravljeni nadaljevati delo v edini neposredno voljeni instituciji EU.

  24. Game pravi:

    Kaj vse moramo davkoplačevalci plačati! Raje dam za vaš program, vsaj vem kaj delate, ne pa kar ene EU poslance, ki so tam samo za dobro plačo.

  25. Elena Pečarič pravi:

    Game, kar, kar

  26. Elena Pečarič pravi:

    Lee Rotherham: Vsiljivo prodajanje EU propagande – skriti primer Slovenije
    Lee Rotherham, ki se je pred kratkim vrnil z Afganistana, kjer se je boril na strani Teritorialne vojske, piše o enem od vidikov njegove nove knjige Open Europe (Odprta Evropa), o proračunu za odnose z javnostjo v EU.
    Pred kratkim je Open Europe objavila izredno obsežno raziskavo z naslovom Vsiljivo prodajanje: komunikacijska politika EU in kampanja, ki hoče osvojiti naša srca in telesa. Podrobno opisuje mehanizme evropskih institucij, še posebej Komisije, ki jih uporabljajo za prodajanje svojih idej in projekta evropske integracije. Knjiga je že na voljo v elektronski obliki, tiskana izdaja pa bo izšla v teh dneh.
    Težava teme, na kateri sem dolge mesece delal z Lorraine Mullally je v tem, da je preprosto preobsežna, da bi vse skupaj natisnili. Nekatera poglavja in še posebej dodatke sva morala bodisi skrajšati ali pa v celoti izločiti.
    Morda bi bilo tu dobro omeniti en izgubljeni element. V Združenem kraljestvu imamo razvit tisk, ki je vedno v stanju pripravljenosti in ima vrsto let izkušenj s podajanjem kritike. Ni naključje, da je bil prointegracijski strip za otroke, ki ga je izdala Komisija (zdaj že znani Vosek iz malinovega sladoleda, v angleščini Raspberry Ice Cream War), umaknjen iz prodaje – in najbrž kaširan – le v eni državi, zatem, ko so časopisi zagnali vik in krik in pod vprašaj postavili primernost takšnega gradiva v šolah.
    Tako je bili v Britaniji. V mnogih drugih državah EU mediji očitno niso tako zelo pripravljeni kritično presojati način na katerega EU prodaja samo sebe in svojo politiko vse tesnejše zveze med članicami. Posledica tega je dobro naoljen sistem za upravljanje z javnimi odnosi, katerega namen je prodajanje ideje evropske integracije. Primer Slovenije je dober dokaz za to.
    Slovenija je uporaben osebek za preučevanje delovanja EU propagande iz več razlogov:
    1. Zaradi njene velikosti je mogoče lažje ugotoviti delovanje posameznih skupin.
    2. Njena nedavna komunistična preteklost je nekaterim komentatorjem ponudila vpogled v delovanje propagandnih kampanj. Zato vedo, kako se z njimi učinkovito upravlja in lahko z nami delijo svoje izkušnje. Na tem mestu bi se rad za vso pomoč še posebej zahvalil vodilnemu slovenskemu evroskeptiku Blažu Babiču.
    3. Ker je nedavno pridružena članica EU, se bruseljska mašinerija še posebej zavzema, da bi ji čim hitreje prodala idejo o EU.
    4. V slovenskem tisku ni večjih sledi oporekanja načinom prodajanja ideje EU.
    5. Vlada proces podpira.
    6. Do današnjega dne nismo zabeležili kakšnega znanega primera, da bi propagandni material v javnosti vzbudil skeptično razmišljanje.
    7. Javnost je na splošno pozitivno naravnana do članstva v EU, zato lahko propagandni material uspeh le še utrdi, z javnim mnenjem pa se mu praktični ni treba boriti.
    8. Javnost se ni zavedala, da so se v interno debato vpletli zunanji finančni viri.
    9. Slovenski jezik je večini evroskeptičnih članic EU neznan, zato material, ki ga izdelajo lokalno, redko vzbudi pozornost kritikov EU propagande drugod po svetu.

    Nekaj primerov
    Znano je, da so predstavniki Komisije v Sloveniji v letu 2006 TV oddajam na temo EU namenili za 270.000 € sredstev. Podobno vsoto nameravajo porabiti za še več TV in radijskih oddaj in za kviz na temo EU. Tudi letakov in zloženk je na pretek. Eden opazovalcev pripominja: »Material je sicer videti poln informacij, proti koncu pa uvidiš, da vsebine ni, ali pa je vedno slabša.« V letu 2008 bo Slovenija predsedovala EU, zato se v oblikovanje novega promocijskega materiala vlaga vse več sredstev.
    Postavlja se nam vprašanje, ali je to vse le delo Komisije, ali pa je to le vrh ledene gore. V kakšni meri Komisija to počne v soglasju z državo?
    Sled o sodelovanju Komisije in države vsekakor obstaja. Material o članstvu v EU se je po poročilih začel pojavljati okoli leta 1994, tj. v času, ko se je v Sloveniji začela propagandna kampanja za NATO, obe kampanji pa sta opozarjali na neizbežnost pridruževanja obema organizacijama. Lokalnim opazovalcem je vloga Komisije dolgo ostala skrita. Da je proces informiranja že potekal ni bilo dvomov, še zadnje sence dvoma pa so se razblinile, ko se je v Novem mestu pojavil ogromni rumeni tovornjak in širil sporočilo o politiki drugačnosti (morda moramo dodati še to, da so od 15 držav, ki jih je obiskal, na seznamu neobiskanih ostale prav najbolj evropskeptične države).
    Drugi primeri aktivnosti so:
    • Komisija naj bi sofinancirala konferenco za mlade, o tem, ali je za ratifikacijo ustave EU potreben referendum, ki so jo organizirale slovenske nevladne organizacije (NVO). Uvodna govora sta imela Janez Lenarčič, državni sekretar za evropske zadeve in slovenska predstavnica Komisije v Sloveniji, Mihaela Zupančič (prej veteranka na področju pravic žensk, vodila je tudi NVO). Na dogodek so morali lokalni evropskeptiki priti nepovabljeni, da so lahko razdelili svoje gradivo.
    • Skupina strokovnjakov z imenom Team Europe je nastala na nacionalnem nivoju.
    • Za material Komisije v slovenščini veljajo standardni postopki distribucije.
    • CNVOS – državno financiran in sponzoriran slovenski center NVO – je organiziral konferenco za NVO o mehanizmih vzpostavljanja dialoga z evropskimi institucijami. Pričakujejo, da se bodo slovenske NVO povezale s tujimi skupinami NVO, ki že prejemajo podporo in subvencije EU. Te NVO so naštete v publikaciji Open Europe.
    • Simboli EU in še posebej zastava so sedaj vseprisotni.
    • Dan Evrope je zdaj prevzel vlogo, ki jo je prej imel Dan zmage.
    • Država izvaja projekt EVROFON kot podporni projekt EU. Pred kratkim so med drugim organizirali tudi delavnico za NVO na temo obnovljive energije in razvoja EU. Eden od komentatorjev to takole ostro kritizira: “Nekatere NVO (in nekateri kvizlinški posamezniki) dobijo denar, uprizorijo lažne javne debate, ljudje pa dobijo lažen občutek delujoče demokracije v EU.”
    • Erasmusov kombi naj bi obiskal Slovenijo v okviru širšega obiska več evropskih držav.
    • Predstavništvo Komisije za svoje delovanje porabi 10.000 € na leto. Za nakup opreme za konferenčno dvorano in za informacijsko točko Evropskega parlamenta naj bi porabili še 40.000 €. Še dodatnih 55.000 € so namenili za »fizično varovanje in sprejem«.
    • Poleg stavbe Komisije in stavbe EP (Slovenija ima le 7 članov EP), so v glavnem mestu in v Mairboru še Evropski hiši. Ključno vlogo pri tem organizacija Center Evropa, ki je registrirana kot NVO – kar daje občutek, da gre za decentralizirano kampanjo dolgega roka.
    • O projektih o zunanjem sodelovanju za leto 2006 obstajajo natančni podatki. 22.000 € je šlo PR-družbi, glavno vlogo pri njej pa ima novinar javne RTV z zvezami v vladi. 29.000 € bo dobila ista agencija za distribucijo knjižice o evru. 15.000 € je šlo privatizirani tiskovni agenciji. 18.000 € je šlo za spletno stran predstavništva.
    • Manjša vsota (1.670 €, najverjetneje iz državnega proračuna) je šla za financiranje sestanka za mladostnike. Pomemben je bil zaradi povratnih informacij, ki so jih dobili načrtovalci: “Sodelujoči so bili s projektom zadovoljni, vendar so med poletnimi aktivnostmi priznali, da imajo znanja o EU dovolj in da nočejo več poslušati predavanj o tujih državah.« Medijsko pokritje evropskih tem se je večini zdela površno in dolgočasno. Prejemanje informacij o aktivnostih EU je bilo podobno sedenju v šolskih klopeh. To vsekakor ni bila dobra novica! Zato bi »morali metode dela z otroki in načine poučevanja o Evropi nadgraditi«.
    • Še nekatere aktivnosti, ki so potekale v preteklih nekaj letih: Evropa v šoli, Enake možnosti za vse - enakost spolov, Sodelovanje v Evropi različnosti, Sem državljanka - sem državljan v spreminjajoči se Evropi, Evropa skozi kulturo in šport, Različni in enaki živimo skupaj v Evropi, in na planetu zemlja (sic!), Naša zgodovina - naša prihodnost in Lepše okolje - lepša Evropa.
    • Tu naštevamo še nekaj dogodkov s propagandnim značajem: Pomladni dan v Evropi 2007 – Skupaj od leta 1957: Šole slavijo Evropo; “Tekmovanje Nasvidenje tolar, pozdravljen evro!”; Tekmovanje za najboljši logotip ob 50-letnici podpisa Rimske pogodbe; Tekmovanje tednika Mag za najboljšo najstniško kolumno; Pomladni dan v Evropi – pogovarjamo se o prihodnosti; priprava evrokviza v sodelovanju z avstrijsko televizijo; spletna klepetalnica s komisarjem Michelom; Tekmovanje “Postal sem evropski državljan/državljanka; esej o Evropi; tekmovanje za najboljšo razglednico; šolsko tekmovanje o Evropi; esejsko tekmovanje »Živim v EU« (pogled najstnikov na prihodnost Slovenije znotraj EU); Pomladni dan v Evropi in debata o širitvi; material o sodelovanju mladih delegatov na Konvenciji o prihodnosti Evrope; Tekmovanje »Mladi Evropejec/Evropejka«; raziskovalne štipendije, ki jih financira s Komisijo povezana NVO; srednješolska debata po modelu EP; in tekmovanje za najboljši esej o slovenski priključitvi EU.
    • Po drugi strani je vladni Urad za komunikacije zavrnil zaprosilo za 6.000 € za organizacijo transevropske, a evroskeptične poletne kolonije. Vsota denarja, ki ga je EU namenila evroskeptičnim organizacijam vse od razglasitve samostojne Slovenije naj bi bila okoli 5.000 €.
    • 35.000 € je šlo za material, ki ga je razdelil ŠOU Ljubljana, ki naj bi tudi financirala knjižico Zgrabi Evropo. Gre za evforično predstavitev evropskega razvoja z obilico citatov komisarjev in podpornikov Team Europe, ki prodajajo svoje ideje, za konec pa vsebuje še križanko z nagradami. Šlo je za lokalno iniciativo Komisije in to je bila njena tretja publikacije tisto leto. Za študente višješolskih programov po vsej državi so natisnili 75.000 izvodov.
    Tako ton kot sama vsebina te zadnje publikacije sta propagandistična. Nekateri stavki so le poenostavljene primerjave »Ali ste vedeli: Vsak državljan EU na leto v proračun EU prispeva le 0,70 €, kar je manj od cene skodelice kave«, nekatere izjave pa so preprosto čudne, kot na primer tale komisarjeva:
    “Znanost in raziskave so kot del projekta evropskega sodelovanja zgodba o uspehu. Od leta 1984, ko je bil sprejet prvi okvirni raziskovalni program, je EU pomagala številnim raziskovalcem in raziskovalnim projektom. Evropsko sodelovanje je pripeljalo do izumov [sic] kot so prenosni telefoni, satelitski sistem Galileo in Airbus. Dejstvo je, da države teh rezultatov same ne bi mogle doseči. Zato je smiselno združiti moči in se spoprijeti z današnjimi in jutrišnjimi izzivi.
    Program se nadaljuje
    Celo ta dokument je nadomestil novejši propagandni material. Predstavništvo Komisije je objavilo 105.000 izvodov nečesa, kar bi lahko imenovali propagandni letni pregled. EUfora je namenjena srednješolcem. Izdaja publikacije z datumom maj 2007 s predgovorom vodje predstavništva Komisije Mihele Zupančič, je bilo časovno usklajena s 50. obletnico. Ta knjižica, ki naj bi bila po mnenju komentatorjev »lepo oblikovana«, mladostnike obvešča, kaj jim EU nudi v vsakdanjem življenju, slavi Evropsko leto enakih možnosti in jezikovno in kulturno raznolikost. V sredini je strip na štirih straneh, ki ga je narisal Matej De Cecco, besedilo pa je napisal Peter Arko. V stripu sledimo Juretovemu noremu potovanju po zgodovini EU. Kot vse druge zloščene publikacije tudi ta ne vsebuje niti ene negativne misli o Uniji.
    To pišem ob izidu novega državnega učbenika za mlajše otroke. Opa Evropa naj bi bil “ABC Evropske unije… Evropska unija za telebane… Vse, kar ste si o EU želeli vprašati, pa si niste upali…”, Gre za še eno idejo, ki temelji na Avstrijskem izvirniku z dodatnim poglavjem namenjenim posebej Slovencem. Gre za učni pripomoček za osnovne in srednje šole. Zaradi tega vsebini in motivom, ki za njo stojijo, ostro ugovarjamo.
    Kaj smo se naučili?
    Nekateri bralci ConHome se zdaj sprašujejo: »No, to je akademsko zanimivo, a kaj potem?«
    V Sloveniji vsekakor poteka proevropska kampanja. Prav tako deluje enostransko za podporo evropskim integracijam. Kot tako jo lahko tako po standardni, kakor tudi zgodovinski opredelitvi imenujemo propagandna. Država pri tem igra veliko vlogo, vendar je njeno opravilo zaradi finančne podpore in distribucije izvirnega gradiva s strani Komisije močno olajšano.
    To pomeni, da evropskega davkoplačevalca podpira proračun, pri katerem je britanski davkoplačevalec neto plačnik.
    Proevropske NVO, večina katerih prejema bodisi sredstva od države ali od EU, pri tem igrajo ključno vlogo. To je še posebej sumljivo v primerih, ko so v to vpletene »neprofitne NVO z omejeno odgovornostjo«. Podporo dobivajo tudi tako rekoč »pod mizo«.
    Morda bo kdo rekel, da ni nobene škode, če država izvaja propagando nad svojimi državljani. To ne drži, če za to plačujemo mi, Britanci in če bo rezultat vsega tega vplival na prihodnjo politično usmeritev kluba EU, opravičilo za predajo vpliva na lastno politiko pa bodo javnomnenjske raziskave, ki jih organizira sama EU.
    Zdi se da je EU pri izrabi virov, ki se tičejo »širše Evrope« vse prej kot iskrena. Svet Evrope si vse bolj prisvaja lastništvo nad konceptom Evrope. To nas ne sme presenečati. Za integracionistično Komisijo pomeni supranacionalna alternativa polom. Zato poskuša debato usmeriti stran od diskusije o tem, kakšna naj bi Evropa postala v političnem smislu: sodelovalna ali federalistična.
    Za bralce Konzervativnega doma je stvar jasna. EU PR-mašinerija obstaja in njena naloga je, da nam kaže enostranski pogled na evropsko integracijo, pa naj britanski govorci Komisije govorijo kar hočejo. Tak način prodajanja ideje EU pa je vse prej kot demokratičen. Včasih jim Britanci verjamemo, ker ne vemo za najhujše propagandne podvige EU.
    Vendar propaganda obstaja. Sedaj, ko smo to problematiko zvlekli na plano, se bodo slovenski novinarji morda opogumili in sami preverili dejstva in si o njih ustvarili svojo sliko.
    V najini knjigi sva izračunala, številko sva krepko zaokrožila navzdol, da gre kar 2,4 milijarde € proračuna EU za propagando. Ta številka ne vključuje celega kupa postavk proračuna, ki sicer niso neposredno povezane s propagando, je pa njihov namen nedvomno tak, oziroma je le del postavke namenjen PR-u, vendar Komisija kot po naključju postavke ne razdeli transparentno. Ta številka je torej zelo približna in manjša od resnične. Slovenski primer dokazuje, da lahko propagandna sredstva popačijo javno debato, če evroskeptiki ne bomo čuječi, sedma sila pa v stanju pripravljenosti.
    Pazi se torej, Irska!

  27. janja dular pravi:

    Še dobro, da te imamo, da nas tako obveščaš.
    Morali bi te plačati iz proračuna za informiranje!

  28. Elena Pečarič pravi:

    Spoštovan gospa Pečarič,

    že pred časom ste tudi name naslovili vrsto vprašanj o mojem delu v EP na katerega vam dolgujem odgovore. Asistenti doma in v Bruslju mi pomagajo obvladati delo in so mi v veliko pomoč, a marsikaj moram v dopisovanju postoriti tudi sam. Veliko sem zdoma, malo doma, zato je odgovor moral počakati. Se opravičujem, a veliko dela lahko opravim le čez konec tedna, saj sem med tednom polno zaseden do poznega večera.

    Za priprave na volitve je bolj malo časa, saj sem še vedno polno zaseden z delom v parlamentu, saj sem med drugim v Odboru za zunanjo politiko AFET zadolžen za celo vrsto držav zahodnega Balkana. Sem poročevalec EP za Srbijo, v moji politični skupini pa sem formalno odgovoren tudi za Albanijo, Črno Goro in Makedonijo. Vse o mojem delu pa lahko preberete na moji spletni strani
    www.kacin.si, kjer si boste lahko sama ustvarila predstavo o doseženi bilanci. O vsem tako ali tako ne poročamo, predvsem pa naše delo doma ni toliko spremljano s strani medijev, saj vsi mediji več pozornosti posvečajo Svetu EU in Evropski komisiji, manj pa Parlamentu, razen takrat, ko jih kaj posebej zanima.

    Več sem prisoten v tujih medijih, ki jih moje aktivno delo v korist njihovih držav neposredno zanima. Sicer pa bom ta teden že v ponedeljek okrog 17.30 govoril tudi na plenarnem zasedanju v EP v Strasbourgu, sprejel bom vrsto gostov in obiskovalcev, srečal se bom z nekaj delegacijami. Tudi z ministrom Žbogarjem, imel bom kosilo s podpredsednikom Makedonske vlade Bocevskim, moral bom reagirati na izjave Sanaderja v torek, glasovali bomo tudi o poročilu o Kosovu…V petek bom moral v Sarajevo, kjer bom v soboto v imenu predsednika EP Poeteringa odprl »Sarajevski zimski festival« ob 25. obletnici Olimpijskih iger v Sarajevu. Mislim, da bo otvoritev v živo prenašala osrednja TV BiH, obiskal bom njihov parlament, srečal se bom z Vrhovnim poglavarjem islamske skupnosti v BiH Cerićem, nastopil bom v dnevniku TV BiH, imel bom intervju za osrednji časopis Avaz , predaval bom na njihovi Fakulteti političnih ved…V nedeljo bom odletel na Islandijo na pogovore o njihovi finančni in gospodarski krizi, v torek pa bom v Oslu imel razpravo o morebitni zamenjavi norveške Krone z Evrom.

    Finančna in Gospodarska kriza spreminja prioritete in močno vpliva na naše delo v EP. Sprašujete tudi za naše plače, ki niso skrivnost. Vseh sedem ima enako plačo, plačo poslanca v Državnem Zboru R Slovenije, v drugih državah pa v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo. Lizbonska pogodba bo ne le povečala število poslank in poslancev iz Slovenje, ampak bo predvsem okrepila vlogo EU v svetu, saj bo omogočila tudi poklicnega predsednika Sveta EU z mandatom dveh let in pol, s čimer bo EU bolj prepoznavna in bolj operativna. Dobili bomo tudi zunanjega ministra, ki bo tako član komisije-Komisar, kot tudi član Sveta EU skupaj s šefi držav in vlad. To bo človek z »dvojnim klobukom« kot se temu reče v besednjaku EU. Tudi način odločanja se spreminja, za vse ne bo več potreben konsenz, marsikje in marsikdaj se bo odločilo tudi z večino glasov.

    Z odličnim spoštovanjem,

    Jelko Kacin

Komentiraj