Evropski komisar za širitev Olli Rehn je slovenskemu premieru Borutu Pahorju na pogovorih v Ljubljani dal nekaj pobud, ki bi lahko vodile k rešitvi vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Pahor je na novinarski konferenci po pogovorih dejal, da bo Slovenija pobude proučila, za kar pa potrebuje čas. Podrobnosti o svojih pobudah evropski komisar Rehn ni želel navesti. “O tem se moramo pogovoriti tudi s hrvaško stranjo,” je pojasnil. “Državi hočemo vzpodbuditi, naj rešita vprašanje meje. Če obe strani menita, da bi lahko prišla prav kakršnakoli pomoč EU, je Evropska komisija pripravljena preučiti to možnost,” je dejal Rehn.

“Komisar Rehn je prišel v Ljubljano z nekaterimi pobudami, ki bi lahko, če bomo tako skupaj presodili v prihodnosti, pomenile korak naprej k dokončni ureditvi določitve meje med Slovenijo in Hrvaško,” je dejal Pahor. Kot je dodal, je to tudi želja slovenske vlade. “Zaenkrat gre za pobude, o katerih je treba podrobno razmisliti. Slovenija si bo za to vzela potreben čas. Razumemo, da je želja, da je ta čas razumno dolg, je pa vsekakor potreben za to, da se zavedamo vseh posledic, povezanih s tem,” je še dejal slovenski premier. Pahor in Rehn sta se na novinarski konferenci tudi strinjala, da sta potrebni potrpežljivost in odločnost, da bosta Slovenija in Hrvaška lahko prišli do rešitve vprašanja meje, ki bo zadovoljiva za obe državi. Zdaj je pravi čas za to, da se državi odločita dokončno urediti to vprašanje. “Kot je dejal komisar Rehn, bo to zahtevalo potrpežljivost, veliko usklajevanj, morda tudi zastojev v pogajanjih, ki bi privedli do dokončne ureditve. Mislim pa, da si dve državi, ki bosta, upam, kmalu skupaj v EU, trudita, da imata enega temeljnih elementov suverenosti, to je določitev meje, med seboj urejeno,” je pojasnil Pahor.

Slovenski premier je sicer ponovil, da mora za nadaljevanje širitvenega procesa EU s Hrvaško, kar se tiče slovenske strani, priti do spremembe okoliščin, ki so slovenski politiki narekovale, da je izrazila zadržek glede odprtja in zaprtja pogajalskih poglavij Hrvaške v pristopnih pogajanjih z EU. Kot je dejal, je tudi v pogovorih z Rehnom poudaril, da Ljubljana “svojega stališča ne bo spremenila, če se te okoliščine ne bodo spremenile”. Na novinarsko vprašanje, zakaj Slovenija vztraja, da vprašanja meje ne bi reševalo Meddržavno sodišče v Haagu, je Pahor odvrnil, da sta se obe državi hkrati z medsebojnim priznanjem junija 1991 obvezali, da bo izhodišče za določitev meje stanje na dan njune razglasitve neodvisnosti. “Slovenija ne more pristati na to, da bi bili dokumenti, ki so prejudic določitve drugačne meje, ki je bila dogovorjena v načelih 25. junija, predmet presoje kateregakoli telesa, ki bo poskušalo najti rešitev, zadovoljivo za obe strani,” je pojasnil.

Slovenski premier je evropskega komisarja tudi seznanil, da ga je hrvaški kolega povabil na ogled rokometne tekme v Zagrebu. “To cenim in mislim, da je odraz politične dobre volje, da državi v dvostranskih odnosih naredita korak naprej,” je dejal Rehn. Pahor je sicer poudaril, da je dejstvo, da je Sanader po mesecu dni razmišljanj vendarle sprejel njegov predlog za srečanje, dobro, vendar pa “razsežnost problema, s katerim imamo opravka, ni tako majhna, da bi jo lahko rešili v navijaškem vzdušju kake športne prireditve”. “To terja resen pogovor, resen razmislek o poteh, po katerih bomo lahko našli rešitve za to, da bomo dokončno uredili vprašanje, ki obremenjuje obe državi vse od njune ustanovitve,” je pojasnil slovenski premier. “Moja odločitev, da se srečam s Sanaderjem, je sicer še vedno tukaj,” je ob tem poudaril Pahor.

Prevod odgovorov Ollija Rehna:

Hvala gospod premier, dame in gospodje. Vesel sem, da sem spet v Ljubljani, še posebej, ker je Slovenija tako čudovit primer zgodbe o uspehu širitve EU. S premierjem Pahorjem sva imela konkreten in prijateljski sestanek in pogovarjala sva se o širitveni agendi EU v letu 2009. Toplo pozdravljam slovensko obvezo širitveni politiki na splošno in glede evropske prihodnosti zahodnega Balkana. Pogovarjala sva se tudi o pogajanjih s Hrvaško in predelala možnosti glede napredka pri mejnem vprašanju in pristopu Hrvaške. Gospod Pahor me je obvestil o povabilu hrvaškega kolega Sanaderja, kar pozdravljam, saj kaže na korake naprej za obe državi. pomembno je za Slovenijo, Hrvaško in EU. Imela sva dobro razpravo in kot sem rekel sva obdelala možne korake naprej.

Sem Marja Novak z Reutersa. Kakšen je predlog Evropske komisije in kakšen bo odziv, če bo Slovenija vztrajala pri vetu?

Mislim, da je bolje in bolj produktivno, če ne grem v podrobnosti tega vprašanja. Treba se je pogovoriti s hrvaško vlado in nekaj razprav bo še, preden lahko pričakujemo napredek na tem pomembnem področju. Potrebujemo potrpežljivost in odločnost, da bomo našli rešitev, ki je zadovoljiva za obe državi.

Mislim, kot sem rekel, sva imela dobro razpravo o poteh naprej in radi bi spodbudili obe državi, da rešita mejni spor. In če državi menita, da bi bilo posredovanje Evropske komisije potrebno, smo pripravljeni poseči. A le, če obe državi mislita, da je to potrebno.

Jaka Tomc