Evropski problem, ne hvala!
22. januar 2009 ob 11:24 | Jani Sever |Iz Evrope je prišla pričakovana novica. Hrvaška in Slovenija naj gresta pred sodišče. Hrvaška pa naj nadaljuje pristopna pogajanja. O zemljevidih se seveda ni govorilo. Na Hrvaškem so veseli, v Sloveniji mirni. Napetosti pa se stopnjujejo.
Pokazalo se je, kar je bilo ves čas jasno. Evropa se s Hrvaško pogaja in želi si njenega vstopa v unijo. Kljub vsem zadržkom, je to strateška odločitev, ki je pomembna, ne le zaradi Balkana, kjer razmere nikakor niso urejene, temveč tudi zaradi dokazovanja, da EU ni v krizi. Na vstop Hrvaške je celo vezano upanje na vsaj začasno razrešitev institucionalnih zapletov z ustavno listino. Poleg tega obstaja tudi nek povsem primarni razlog za odločitev evropskih poslancev. Sloveniji in Hrvaški namreč sporočajo, naj jih ne obremenjujejo z njunimi malenkostmi.
V Sloveniji je bilo sporočilo povsem napačno razumljeno. Komentarji, češ, da je Sloveniji uspelo iz mejnega spora s sosednjo državo narediti evropski problem, so namreč precej kratkovidni. To, da je Sloveniji uspelo narediti evropski problem, sicer drži. Vendar je precej bolj pomembno, da si tega Evropa ne želi in da so poslanke in poslanci ukvarjanje s tem problemov kratko malo zavrnili. Hrvaško in Slovenijo so poslali v Haag. Pred sodišče. Tega komentatorji v Sloveniji gotovo niso imeli v mislih, ko so govorili o evropeizaciji problema, saj se Slovenija temu že nekaj časa očitno poskuša izogniti.
Odločitev evropskega parlamenta je seveda logična. Haag je namreč tisti kraj, kamor sta Hrvaško in Slovenijo napotila predsednika vlad Janez Janša in Ivo Sanader na znamenitem srečanju na Bledu. To pa je bil tudi zadnji dogovor med državama pred nedavno zaostritvijo. Le kaj naj drugega storijo evropski poslanci in poslanke. Naj Hrvaško in Slovenijo pošljejo iskat skupni jezik, naj se spomnijo sporazuma med Drnovškom in Raćanom? Takšne želje so povsem nerealne. Znameniti sporazum je namreč propadel, tako kot so propadli poskusi dogovora o arbitraži.
Sodišče je tako ostalo edina realna možnost, o kateri sta se za povrh strinjali obe državi. Povsem uradno, na najvišji ravni. Pa ne le to. Dogovor je na slovenski strani dosegel predsednik vlade Janez Janša. Prav tak dogovor pa je že prej predlagal takratni prvak opozicije in sedanji predsednik vlade Borut Pahor. Prav malo je bilo takta takšnih, ki bi opozarjali, da se je Slovenija na Bledu odpovedala sporazumu med Drnovškom in Raćanom, pri katerem je do tedaj slovenska diplomacija vztrajala, kot edinem sporazumu med državama. Pa čeprav je na Hrvaškem padel, še preden je zaživel.
Situacija je pravzaprav tragikomična. Janša in Pahor, ki sta bila glavna pobudnika slovenske odpovedi sporazumu med Drnovškom in Raćanom, sta na koncu spor med Slovenijo in Hrvaško pripeljala do točke, s katere ni videti dobrega nadaljevanja. Njuna odgovornost je sicer različna, a prav lahko si jo nesebično razdelita. Namesto relevantnega dogovora, ki je Sloveniji dajal solidno pogajalsko izhodišče, ima sedaj na voljo pravzaprav samo sodišče v Haagu. Vključno s spornimi hrvaškimi zemljevidi in realnostjo v kateri se meja med državama začenja na polovici Piranskega zaliva.
No, vedno obstaja tudi druga možnost. Nadaljnje zaostrovanje razmer. Videti je, da je prav to izbira za katero se bo odločila slovenska politika. Po glasovanju evropskega parlamenta so bili v Sloveniji najbolj odmevni tisti glasovi, ki so trdili, da se ni zgodilo nič pretresljivega in da Evropa pač nima moči, da bi vplivala na odločitve Slovenije. Kar je, mimogrede, v popolnem nasprotju s slovensko željo po evropeizaciji problema. A to je samo še ena od slovenskih nedoslednosti. Nedoslednost pa je mogoče najbolje prikriti z nepopustljivostjo in vztrajanjem na zgrešenih potezah.
Ob vsem tem seveda ne gre dvomiti, da bo hrvaška politika slovenski izdatno pomagala, da ostane vkopana na svojih okopih. Enostranske poteze na spornih ozemljih, Mesićeve prepotentne izjave in Sanaderjeva nespodobna povabila lepo kažejo smer razvoja slovensko hrvaških odnosov, tega vedno bolj balkanskega problema.
Jani Sever
22. januar, 2009 ob 11:55
Pa vseeno, vztrajanje pri izhodišču naj se umakne sporne zemljevide iz pristopne dokumentacije nima toliko skupnega z reševanjem mejne situacije kot se zdi na prvi pogled … zakaj je Rupel nekoč sprejel premik mejne kontrole iz hriba v dolino?
Reševanje vprašanja meje med državama je stvar pripravljenosti na dogovor, to da pa so del formalne dokumentacije dokumenti, ki niso veljavni, pa del postopka pristopnih pogajanj.
Če pa je nedorečena meja problem za včlanitev, je pa to samo taf lak in pa pravi čas, če ne zadnji čas, da se nehamo zajebavat in se odločimo kaj v resnici hočemo.
Japke pa hruške.
22. januar, 2009 ob 12:14
V redu komentar. Pogrešam pa razmišljanje, zakaj obe strani intenzivno delata na tem, da se problema končno ne reši. V slovenskih nacionalnih interesih je itak zares pomemben samo dostop do odprtega morja, tistih par metrov zemlje je nepomebno. Dostop do morja oz. piranski zaliv bi bilo potrebno odkupiti od hrvatov, v (zelo verjetnem) primeru, da arbitraža ali sodišče tega ne dodelita sloveniji. to se da narediti z denarjem ali uslugami.
je pa res, da podobnik in joras potem ne bi imela mesta za igranje leona štuklja
22. januar, 2009 ob 12:19
Problem meje v Istri se lahko reši samo tako, da se mejo zbriše.
Istrska regija bi morala postati realnost (ponovno, glede na dejstvo,
da je Istra zaključena kulturno-gospodarska enota že par tisočletij)
Tu bi lahko imela Evropa priliko, da ustanovi neko regijo s posebnim statutom, v katerem
bi bilo izrecno poudarjeno, da je nacionalna pripadnost samo formalnost, ne pa
razlog za mržnjo in nestrpnost.
Toda žal Ljubljana in Zagreb tega ne bosta nikoli razumela, kot priložnost, ampak kot
nevarnost.
22. januar, 2009 ob 12:46
Malo je bilo sicer zmešnjave v Mesićevem nastopu v oddaji NU2 okoli njegovih idej kako naprej, ampak zelo se strinjam s tisto s Kučanom, da če ne bodo rešili problema politiki, ki so to zakuhali, tj. dopustili, da postane to vprašanje dnevne politike in eksistence določenega dela politikov, ga bodo tisti, ki ga bodo nasledili, še težje.
22. januar, 2009 ob 14:16
Kakršnokoli rešitev pa četudi takšno, kot jo zagovarja HR, za nadaljevanje pristopa HR v EU zagovarja samo tistih 5 - 6 mandelcev (beri EU parlamentarcev), ki jim je bil v celem 5 letnem mandatu to edini opravek in se jim je kot “rezultat” izmuznil, da bi imeli za naslednje volitve kakšen dosežek.
HR naj ponudi Slo vso Istro, mi bomo pa skromno vzeli samo 95%, pa smo zmenjeti “dok si reko keks”.
22. januar, 2009 ob 14:58
@štigon
edina logična stvar,kot ugotljaš, “apetiti”in interesi( politike) so drugačni..!
22. januar, 2009 ob 15:02
Lepo bi bilo, da bi Sever povedal, kako bomo dobili nazaj zasedena ozemlja in dostop do odprtega morja, kar smo imeli v Jugoslaviji.Seveda če smatra da imamo do tega pravico.
22. januar, 2009 ob 15:40
Če je meddržavno sodišče tako ažurno, kot so naša, bo zadeva jasna tam enkrat okoli leta 2100!
22. januar, 2009 ob 16:02
Naša vlada rešuje problem ki ga noče rešiti, na način ki ni sprejemljiv in zato krivi drugo stran. Tragikomična situacija političnih klovnov ki imajo problem , ki je rešljiv na edini možni način z sodno odločitvijo tretjega. To jim predlaga tudi EU, vendar se naši točno zavedajo da so v zadnjih 18 letih vrli politiki popolnoma pogoreli na diplomatskem parketu in tudi strokovnih stališčih. Zato se hočejo rešitvi izogniti, ker so ugotovili da samo z govejim domoljubjem problem pač ni rešljiv.
22. januar, 2009 ob 16:45
Ivica se je pisal RAČAN, ne pa Raćan. : )
22. januar, 2009 ob 17:01
Po mojem sta trenutno le dve stvarni možnosti :
Prva : da hrvaška stran pisno zagotovi, da predloženi dokumenti ne prejudicirajo meje.
Druga : da se razglasi moratorij o reševanju te zadeve za skupno dogovorjeno obdobje desetih ali več let ( ko bo Hrvaška že v EU).
Vse drugo, ta hip, od tako nesposobnih politikov, ki “krasijo” naše in hrvaško politično nebo, ni stvarno pričakovati. Stvari se bodo razvijali le na slabše, s sovraštvom se bodo pitali zgolj nacionalisti in osebnostno moteni ljudje. Tu in tam.
Od EU ne pričakujte ničesar ! So naredili kaj koristnega, ko je začelo pred 18.leti vreti na teh prostorih, so kaj ukrenili ob masakru v Gazi …? Niso, zdaj bodo zbirali donacije in se dogovarjali, katere njihove firme bodo gradile porušene domove (investicijski zagon).
Ponavljam, naši upravljalci se motijo (ali pa nas zavajajo), če mislijo, da Slovenija pomeni kot članica evropski uniji več, kakor Hrvaška. Samo počakati je treba, da se Hrvaška (in Srbija) vključi, pa se bo takoj videlo, kdo bo postal ključni dejavnik na teh prostorih. In napočil bo čas, ko bomo za Evropo le deželica, ki bo morala graditi boljše prometnice tudi v smereh, ki smo se jih doslej načrtno izogibali. Od severa na jug.
22. januar, 2009 ob 17:34
Si predstavljate, da ugotovijo, da pod spornim delom morja leži naftno polje, nahajališče diamantov ali kaj podobnega?? Sledi uničenje kot v Gazi..
22. januar, 2009 ob 17:42
Josip… drži!
Hrvaška je tako zelo zaželjena država zato, ker je bogatim evropejcem idealna naložba. Vsak, ki ima kaj pod palcem bo kupoval do onemoglosti. To bo sicer prineslo tudi zelo hiter razvoj hrvaški a ostaja dejstvo, da bo avtohono prebivalstvo imelo od tega bore malo. Lahko bodo občudovali tujce kako se bohotijo z njihovo zemljo, industrijo, obalo.. Redki pa bodo tisti, ki bodo dvignili glas proti temu. Rajši bodo s praznimi želodci vihteli transparente “Danke Deutchland”..
V Srbiji je zadeva malo drugačna že zaradi znanega srbskega ponosa.
22. januar, 2009 ob 18:04
naj gre zadeva na sodišče in naj se tožarimo med sabo. tacajt dokler sodišče ne razsodi pa naj hrvaška nima vstopa v EU….
vedno bolj me mika tisti referendum o podpori vstopa hrvaške v EU.
22. januar, 2009 ob 18:06
sam neki, ker pač nism podkovan na tem “EU” področju:
-če bi HIPOTETIČNO res prišlo do referenduma in državljani nočemo hrvaške v EU. In da vlada dejansko upoštevala rezultate. A pol bi EU res upoštevala našo voljo in golaz…ehm hrvatov ne bi spustili medse?
22. januar, 2009 ob 18:25
Josip, tisto pod drugo bi pomenilo, v najboljšem primeru, da bi čez 10 let štartali od tam kjer smo zdaj … ampak v teh 10-ih letih pa zagotovo ne bo nikogar, ki bi svoje politične točke iskal v tej situaciji ne tič ne miš.
Če želimo temo umakniti z agende, moramo zadevo peljati naprej, pa spet ne tako, da bomo nekomu dali občutek, da se nismo sami sposobni sporazumeti glede ničesar; “stare” članice pa res potrebujejo večvrednostni kompleks, da brez njih itak ni nič. Otroc!
22. januar, 2009 ob 18:25
EU nujno rabi Hrvaško za “Plan C” za Lizbonsko pogodbo. Ker Irska na drugem, vsiljenem, referendumu jeseni 2009 ne bo potrdila te pogodbe, jo želijo vtihotapiti skozi pridružitvetni sporazum s Hrvaško.
Zato se vsem politikom že počasi blede, ker bo SSN (Stranka slovenskega naroda, ne pa Jelinčič, ki blefira z referendumom - to je delal že eno leto nazaj - http://www.ssn.si/ ) zbirala podpise za oba referenduma, ne glede na to, kakšne pritiske bosta EU in NATO izvajala na slovensko kvizlinško političarsko “elito”. Mediji so o SSN tiho, le Jelinčič ima pravico do medijske samopromocije, sicer pa sem dober približek napovedal pred dvema mesecema:
http://www.vest.si/2008/11/10/hrvaska-in-eu/
Torej - Slovenija ima realno možnost zaustaviti širitev EU zaradi njene nedemokratičnosti in širitev zveze NATO zaradi njenega kršenja mednarodnega prava in vojaškega ekspanzionizma.
Pravtako je pomembnejše naslednje vprašanje: Zakaj Hrvati nimajo referendumov o EU in o zvezi NATO?
22. januar, 2009 ob 19:36
Naši politiki so zdaj na izpitu. Ali bodo zdržali in pokazali trdnost in odločnost Evropi in Hrvaški, ali pa bodo ponovno pokleknili, kot slovenski hlapec že stoletja. Hlapec Jernej, kako močna je tvoja hrbtenica ?
22. januar, 2009 ob 20:07
Bi, če bi se Slovenija odločila za referendum, podprli vstop Hrvaške v Nato?
28% - Da
72% - Ne
351 glasov
http://www.zurnal.org/
Za čigavo verodostojnost torej gre, g. Samuel Žbogar. Za Ruplovo, za vašo, za tisto, ki so jo političarji že davno zakockali?
22. januar, 2009 ob 20:32
Ena najslabših kolumn o problemu hrvaških pogajanj z EU. Jani, preveč se opiraš na retorično moč evropskega parlamenta, ki sam o tej zadevi sploh še ni odločal (odločal je le Swobodov odbor). En velik kup neumnosti je nametanih v zvezi s tem. Sicer pa glavni problem ni, ali arbitraža v Haagu ali ne, pač pa so problem pogajanja o skupnih izhodiščih za arbitražo. Hrvaška namreč ves čas spreminja stališča, na katera je v preteklosti že pristala, celo odločno prisegala. Na primer, zdaj ne pristaja več niti na to, da je glavna referenčna točka stanje na dan 25. junij 1991. Hrvaška se torej kaže kot nekredibilna pogajalka, kar z drugimi besedami pomeni, da še dolgo ne bo zrela za EU.
22. januar, 2009 ob 20:56
EU nas ne more izsiljevati, če smo brihtni, če pa ne, potem smo pa tle.
22. januar, 2009 ob 21:21
Dovolj je napisati, da se tu strinjam z ervinatorjem.
22. januar, 2009 ob 21:30
Slovenija je enakovredna evropska država
in vso pravico ima zavzemati se za svoje interese. Slovenski interes je izhod na odprto morje. Prej ko bo Evropa to spoznala, prej bo problem rešen.
Hrvaški smo pred 50 leti prepustili Umag.
Zdaj je dovolj.
No passaran!.
22. januar, 2009 ob 22:54
Naš Janša se je dogovoril s Sanaderjem…in to je to…
Sodišče v Haagu in pika.
23. januar, 2009 ob 0:08
Ali je prav, da slovenski poslanci potrdijo vstop Hrvaške v Nato?
* Da - 30%
* Ne - 48%
* Vsi, ki bodo glasovali za, so narodni izdajalci. - 18%
* Vseeno mi je - 4%
Število glasov: 50
http://www.indirekt.si/
23. januar, 2009 ob 1:40
“To, da je Sloveniji uspelo narediti evropski problem, sicer drži.”
To sploh ne drži. Hrvaški je uspelo iz bilateralnega problema narediti najprej svoj in potem EU-problem. Saj je ona svoja predpristopna pogajanja ‘obtežila’ s sporno mejno dokumentacijo. Ne RS.
23. januar, 2009 ob 2:42
S tem vprasanjem in njegovo resitvijo se dotikamo custev, ki so zelo podobna tistim, ki so jih ljudje cutili ob plebiscitu. Tja pa vemo, da je prisel, prilezel, se pripeljal ali bil pripeljan skoraj vsak Slovenec. Ob traparijah, ki jih Pahor in ta vlada pocne in zaradi katerih so se ze dodobra zamerili lastnim volilcem bo treba biti zelo previden. V primeru, da popustijo Hrvaški yet again, ta vlada gotovo ni ponovno izvoljiva, morda gre SD za dolgo časa na smetišče zgodovine. Zato je to zgodovinski trenutek. Če pa Pahor ostane trden, pa si lahko okrepi položaj na političnem parketu za dolgo. Tako odločitev si bodo volilci za dolgo zapomnili. No, da vidimo koga je zdaj kaj v resnici v hlačah…
23. januar, 2009 ob 2:45
Tudi ne vem zakaj se toliko ukvarjamo ali je to naš ali Evropski problem in kaj bodo rekli drugi. Grčija blokira Makedonijo na vseh možnih nivojih že skoraj 20 let in to samo zaradi imena. Mi pa se zaradi celotne meje s sosednjo državo sekiramo kaj bodo drugi rekli. Lepo vas prosim… Brati Hrvati naj bodo pridni in lepo pristanejo na tisto kar itak sami vejo, da je prav… Pa še dragi moji sonarodnjaki, predvsem vsi tisti, ki že gledate poletne kataloge za počitnice, razmislite kam nosite svoj denar… Saj je lipa, samo naj si vaš denar zaslužijo…
23. januar, 2009 ob 7:55
Pozabimo na to, da Hrvaška obstaja. Na počitnice z avionom ali pa čez Madžarsko, kot od 1992 do 1995. Če kdo še misli, da ni morja razen Jadrana, naj najprej pogleda, kje vse je morje. Trenutno je verjetno najcenejše v Angliji. Slovenci si sploh ne znajo predstavljati počitnic na Atlantiku.
24. januar, 2009 ob 3:38
hrčki nočejo v E U ker vejo da jih bo EU pokupila in bojo še večji REVČKI
24. januar, 2009 ob 18:48
moje mnenje, Hrvate sprejeti skupaj z BIH in Srbijo
glede meje pa: naši ne rabijo načela pravičnosti (ta je itak že vsebovan v pravnem predpisu), ampak mora jasno definirat kaj je predmet spora, TO PA NI PIRANSKI ZALIV, AMPAK K.O. PIRAN, ker meje to občine nisobile nikoli spremenjene z nobenim akto SRS in SHR