Sindikati dejavnosti in območni sindikati pri ZSSS so se dogovorili za enoten nastop v dogovarjanjih z delodajalci v primerih skrajševanja delovnega časa. Med drugim bodo v podjetjih, ki bodo ob skrajšanju delovnega časa prejela subvencijo in znižala plače ter v tekočem poslovnem letu izkazala dobiček, zahtevali poračune.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Milan Utroša, bo v večini podjetij, ki bodo skrajšala polni delovni čas, prišlo do znižanja plač. Zato bodo v podjetjih, kjer bodo sklepali sporazume o skrajševanju polnega delovnega časa s 40 na 36 ur oz. na 32 ur tedensko, znižanje pogojevali s tem, da se bodo subvencije namenile za plače delavcev.

V primerih, ko subvencije ne bodo namenjene plačam delavcem in bodo podjetja ustvarila dobičke, bodo zahtevali, da se opravijo poračuni plač tem delavcem. “Zdi se nam popolnoma nesprejemljivo, da se subvencije iz državnega proračuna prelivajo v dobičke podjetij,” je dejal Utroša.

Sindikati dejavnosti in območni sindikati v okviru ZSSS so po sprejemu zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ki ga je DZ sprejel prejšnji teden, ugotovili, da zakon varuje zaposlitev samo za šest mesecev in da zgolj ohranitev delovnega mesta ne zagotavlja socialne varnost delavca, saj so plače že sedaj izredno nizke in ponekod izplačevane z zamudo, je povedal izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko.

Tako so se dogovorili, da bodo območne organizacije sindikatov polno sodelovale v pogajanjih z delodajalcih, ki želijo skrajšati polni delovni čas oz. skleniti dogovor s sindikatom o skrajšanju delovnika za 32 ur. O znižanju plač ne bosta odločala niti sindikat v podjetju niti območna organizacija, saj lahko samo delavec odloči, ali pristane na znižanje plače.

Sindikat naj v podjetju, kjer bo vodstvo pritiskalo nanj, naj pristane na znižanje plač, zahteva sklic zbora delavcev, na katerem bi vodstvo predstavilo ukrepe, njihove učinke ob skrajšanju delovnega časa in hkrati, kaj je podjetje že naredilo za to, da bi se prilagodilo razmeram na trgu. “Zgolj dogovor o skrajšanju polnega delovnega časa s predlogom za znižanje plač ne sme biti edini ukrep, ki naj bi podjetje rešil iz krize. To mora biti skrajni ukrep,” je prepričan Zorko.

Zakon je v razmerje med delavci in delodajalci posegel z določiloma o prepovedi odpuščanja v času prejemanja subvencije in izplačevanja nagrad v tem letu, moral pa bi še glede nespremenjene višine plač, je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. “V najbolj občutljivi točki za delavca teh garancij ni. Namesto, da bi zakon postavil to pravilo, se bomo ravsali od podjetja do podjetja,” je dejal.