največji kmet v mestu
17. januar 2009 ob 10:47 | Gregor Rozman |ne grem za klošarja.
imam dostojanstvo in ne bom prosil ljudi, da mi pomagajo.
itak sem pa tu, kjer sem, zaradi njih.
da nimam izobrazbe.
da sem nihilist, ker ne sprejemam njihove resnice.
iz zadnje srednje šole so me fuknili, ko sem drkal kurac med poukom.
pa kaj, če je bila pa slovarca tako dobra pička.
potem se je nekaj pritoževala ravnatelju.
in to ni bilo tako, kot je to danes, ko imaš čefurje, ki drkajo kurce in tekmujejo, kateremu najprej pride, kar sredi ure, pa so šolniki prevelike pičke, da bi kaj ukrenili, ne, takrat je bilo drugače.
bil je socializem, in če si bil tak alternativec ali tko hud nihilist, kot sem bil jaz, so komaj čakali, da dopolneš osemnajst, da te fuknejo v čuzo.
do takrat so me pa fuknili v dom za mladostnike na opazovanje.
in zakaj?
zato, ker je bilo vse, kar sem počel, izkazoval svoja seksualna čustva do osebe, ki bi jo rad kresnil.
moral bi biti očitno tak kot drugi pofukani slovenčki in jo peljati na pijačo, pa tako naprej, dokler ne bi na vsa vprašanja odgovoril pravilno in bi mi dala namesto petke v redovalnico svojo pičko.
tako to gre.
ko jebe pičke.
zdaj itak ne fukam več.
katera bo pa dala smrdljivcu, ki živi od ščurkov?
me je pa poklical kolega z občine.
“duče - virantu se zahvali, dostop do zemljiške knjige imam, in če hočeš lahko vanjo pogledam, če so tvoje premoženje pravilno vpisali!”
ma kakšno premoženje neki.
življenje je vse, kar imam.
in telefon s prazno kartico.
pa te obleke.
k sreči imam dobre čizme.
da ne premočijo v tem snegu.
včasih sem imel še kitaro.
pa sem jo prodal za sto evrov.
da sem si lahko privoščil kaj za pojest.
prosjačim ne, kot prosjačijo kralji ulice.
ker nimam tako spretnega jezika.
ker sem preveč sramežljiv.
in se vam zaupam lahko samo tako.
prek besed.
najboljši politik je bil kramberger.
pa še njega je bilo treba odstranit.
ker je bil finančno toliko samostojen.
da se ni pustil jebati v glavo.
je pa tja dobil metek.
tudi jaz bi ga.
tako sem pa raje tiho in se ne grem politike.
jebena recesija.
pizdarija, če povprečen človek izgubi kupno moč, potem bo pa res kurac.
vse bo šlo v kurac.
tisti, ki smo kao doma, ne bomo dobili nič dela, tisti, ki pa so v službi, bodo pa delali dvojno.
s tem, da se bo folk po štacunah razpolovil, potem boste pa imeli kurca.
na kmete vsi, pa krompir sadit na pomlad in od njega živet.
pa nič več se it moderno umetnost, ampak kar lepo harmoniko v roke in na planincah zaigrat.
jebeš to pofukano slovenijo, spet gremo nazaj, od kjer smo prišli.
v tlačanstvo.
vsi nas jebejo, še bratje hrvatje nas pofukajo, pa bomo mrvo obračali vse življenje.
marš v pizdo materino!
…
pa da še pogledam komentarje mojega zadnjega prispevka.
nomercy- všeč mi je, ker si čustveno intelektualen osebek in si na moje prenagljeno pizdenje odgovoril pozitivno.
bellisima- ti si pa gotovo ena pička od osebka, ki ji mamica in oči vse prineseta k ritki.
jebi se mi s takimi, da se mi jebi, slišiš?
kako lahko kaj takega napišeš človeku, ki rabi podporo?
marš, internet izklopit, pa kidat, zalega razvajena!
fotr pa dule, pa robert, pa ocean in drugi, hvala za besede podpore in vaše komentarje.
vesel sem vseh pripomb (tudi slabih).
lepo se imejte,
vaš duće
s sfukanim nivojem čustvene inteligence
(so mi nazadnje rekli na psihiatriji, potem pa me spustili na ulico)
gregor rozman
17. januar, 2009 ob 15:17
Ni daleč od resnice. yep
17. januar, 2009 ob 15:22
Posluš poba, tele tvoje jamrijade me včasih pošteno masmejejo. K meni lahko kadarkol prideši na brezplačno svetovanje pisateljem v stiski, če sem jaz izdal 10 knjig, si tudi ti zaslužiš najmanj prvenec..
17. januar, 2009 ob 17:41
Prava alternativa so itak grde babe in desci brez d’narja :D
Dela je dosti … celo preveč
Z denarjem je pa jeba, če nisi tudi ekonomsko bitje - da se znaš izpogajati, zdilati .. prostituirati
Nisem ravno pismena dušica in največ kar sem se spomnil, da bi napisal je tale idejica:
na Tromostovju bi ljudem delil splošne položnice z že vpisanim mojim TRR in naslovom
(na željo jim vpišem tudi znesek in grem sam nakazati, kar mi dajo)
17. januar, 2009 ob 17:48
Slišm te ne, vidm tud ne, berem te pa; ampak tole jokanje zmeraj težje….
17. januar, 2009 ob 17:48
Glede na to, da nisi nadarjen za pisanje, ti želim, da bi čim prej dobil pošteno delo.
18. januar, 2009 ob 2:10
ti sam piš….
bomo pa drugi drkal.
18. januar, 2009 ob 16:13
A si šel tole pisat v cyber kavarno? Svojega računalnika najbrž nimaš, ker bi ga že zdavnaj zapil, ali pa se na monitor nič ne bi videlo, ker bi bil ves pošprican od tvojega drkanja.
18. januar, 2009 ob 16:17
Sem trikrat prebral ta tekst in si dejal- kurac to ni poezija, je pa vse res.
Tovrstne komentarje pogrešam v Dnevniku, Odmevih ipd.
Kurac jih pogrešam, sej jih nikoli ni bilo, zato jih ne morem pogrešat,
če pa bi bili, bi celo verjel, da živim v demokraciji.
Izliv mladega punkerja v parku, z napolpraznim flaškonom vina.
18. januar, 2009 ob 17:10
a o starših si že????
19. januar, 2009 ob 14:35
Možakarja, ki je pisal tekste za Mozartove opere, je neko noč ustavil berač, kateremu je dajal vsak dan vbogajme. Prosil ga je, če bi se lahko drugi dan zvečer oglasil v določeni hiši. Pisec je drugi dan prišel pred palačo in berač ga je v gosposkih oblačilih sprejel. Povedal mu je, da se je rodil v tej palači, vendar jo je z razsipnim in razvratnim življenjem izgubil, prav tako kot vse premoženje. Situacija ga je spravila na beraško palico. Izkazalo se je, da ima velik dar za beračenje in pridobil si je nazaj vse premoženje, ker pa ima veselje do beračenja in tega načina življenja, nadaljuje z njim. Ima pa hčerko, ki bi jo rad omožil s poštenim človekom. Že dolgo časa ga opazuje in všeč mu je……..
Duče, življenje je skrivnostno in polno presenečenj.
Želim ti vse dobro in mislim nate.
21. januar, 2009 ob 14:37
Tam kjer si, si zaradi sebe, ne “njih”, ki jih je vedno dovolj za dober izgovor.
Če bi imel v roki srce namesto kurca in kako pozitivno misel, namesto jeze, bi bilo morda znosneje.
Sicer, pa če nisi pripravljen sprejet odgovornosti za svoje življenje, brez izgovorov (četudi tvoj svet ni tak, kot svet ostalih), potem ti nikoli ne bo pomoči in lahko mirno gniješ naprej na ulici.
Želim ti pa seveda vse kar si zaslužiš in misliš, da si zaslužiš, kar misliš da si, to si; tako preprosto je!
Dobil boš tisto, kar si pripravljen sprejet. Če nisi pripravljen npr. sprejeti lastne odgovornosti, potem pač življenja ne boš imel nikoli v lastnih rokah.
Lep dan
23. januar, 2009 ob 12:50
@ Rebecca: MKOW
————————-
nečesa pa še vedno ne razumem: ali alternativci pričakujejo, da se bodo drugi odrekli vsega, da bi bili njim podobni
ali, da jih drugi obdarujejo z vsem kar imajo ti drugi pa, da so enaki.
—————————
edino to se mi svetlika, da naj bi bili oboji enaki … pa ne za moje žulje, čas prebit za učenje pravih stvari in brihtnost — ne dam in si ne dam vzeti.
29. januar, 2009 ob 13:35
@NoMercy
če si me morda označil za alternativca, ker se zavedam odgovornosti za svoje življenje, ok. kupim …
Odvisno o kom govoriš, jaz ne pričakujem od nikogar ničesar, kaj pa tebi predstavlja ta strah, da ti bo kdo kaj vzel pa sam najbolje veš.
“pa ne za moje žulje, čas prebit za učenje pravih stvari in brihtnost” - WTF???