Pristanek v reki Hudson
16. januar 2009 ob 11:23 | Denis Sarkić |Ameriško letalo Airways Airbus A320 je včeraj zvečer le nekaj minut po vzletu z letališča La Guardia moralo zasilno pristati v reki Hudson. Oba motorja so namreč onesposobile jate ptic, pilot Chesley “Sully” Sullenberger pa se je nato odločil za tvegano potezo in pristal sredi Manhattna. Ker je vseh 155 potnikov in članov posadke nesrečo preživelo, so ga že označili za junaka. Večjih poškodb potniki med nesrečo niso utrpeli - ena izmed potnic si je zlomila obe nogi, reševalci pa so zaradi manjših poškodb in nekaj primerov podhladitve, saj je temperatura zraka v času nesreče znašala minus sedem stopinj, temperatura vode v reki Hudson pa dve stopinji Celzija, morali oskrbeti še 78 potnikov.
Letalo je bilo namenjeno v Severno Karolino, z letališča La Guardia pa je vzletelo z zamudo 18 minut. Pilot je le nekaj minut po vzletu v kontrolni stolp sporočil, da so treščili v dve jati ptic, in zaprosil za pristanek, nato pa zasilno pristal v reki. Le nekaj minut zatem so na kraj nesreče prišli trajekti, za njimi pa še reševalni čolni, na katere so se iz ledeno mrzle vode, kril in strehe letala rešili potniki. V zračnem prostoru okoli Manhattna je veliko raznih poslovnih in turističnih helikopterjev ter manjših letal, na reki Hudson pa je veliko ladij različnih velikosti, zato je v resnici pravi čudež, da žrtev ni bilo. Priče poročajo, da se je letalo povsem mirno spustilo na reko, potniki pa so medijem povedali, da je bilo vse skupaj sprva sicer videti grozljivo, na koncu pa podobno lažji prometni nesreči.
Simulacija poleta z La Guardie in pristanka v reki Hudson ob Manhattnu:
Denis Sarkić, agencije in YouTube
16. januar, 2009 ob 13:39
Čestitke pilotu za odlično opravljeno delo. V 99% primerov se pristanek takega letala na vodi konča z razpadlim letalom in posledično žrtvami. Prav mali čudež.
16. januar, 2009 ob 13:56
“When all were out, the pilot walked up and down the aisle twice to make sure the plane was empty, officials said.” NY Times
Lepo, ne.
16. januar, 2009 ob 18:22
Pilot si zasluži najvišje mogoče priznanje. Dečko in pol!
16. januar, 2009 ob 20:26
hjahja… danes sem slišal nabulozo da veljajo naši piloti za ene boljših v evropi… morda bi še celo verjel, vendar ne vidim razloga zakaj potem pri adrii airways letijo piloti iz kazahstana in romunije… so bolj poceni? ;)
16. januar, 2009 ob 20:42
To je dejansko genialno odpeljal. Že če bi npr. spustil kolesa ven bi tvegal razpad letala, sploh pa je osupljiv vpadni kot pristajanja, ki je po svoje logičen. Po odpovedi motorjev je lociral točko pristanka. Reka je bila realna izbira… vpadni kot spuščanja plovila je maksimaliziral - na ta način povečal potencialno energijo ki jo je tik nad tlemi uporabil za zravnavo trupa in nato z manjhnim vpadnim kotom ter veliko hitrostjo zajadral na površini vode. Tu ni čudeža, so le neke srečne okoliščine, izkušnje in znanje.
17. januar, 2009 ob 1:23
…tip je vedel, kaj je ground effect.
17. januar, 2009 ob 18:18
video na tej strani prikazuje PRISTANEK letala na vodi in dejansko hitrost resevanja
http://www.nydailynews.com/ny_local/2009/01/16/2009-01-16_now_lets_honor_pilot_who_saved_flight_15.html
17. januar, 2009 ob 20:07
http://www.youtube.com/watch?v=-U4d3jopk-Q&e
17. januar, 2009 ob 20:13
iz drugega zornega kota
http://www.youtube.com/watch?v=LtFrsa7Yico
17. januar, 2009 ob 21:36
Ja, izkusen pilot je z obcutkom nasel pravi vpadni kot. mene je pa fasciniral A 320. Motorji so se pogasili. hidravlika je delovala le na back up napajanje, ker kot veste ima airbus samo joystik, nic mehanike. Ni napajanja. motorji v vodi niso odtrgali kril, ali so odpadli sami nisem zasledil. skratka delovali so vsi sistemi za ekstremne situacije in letalo se je super obneslo. in upam da dobi airbus novih 400 ali 500 narocil na ta racun. ce bo ameriska agencija za raziskave letalskih nesrec korektna, bo najbrz prisla do zanimivih zakljuckov.
18. januar, 2009 ob 19:04
Semso, z vsem kar praviš se je mogoče strinjati. Nisem pilot a si lahko predstavljam kako je pilotirati več deset tonsko letalo pri nizki hitrosti brez pomoči potiska motorjev. Kot bi drvel z avtomobilom po zaledenelem klancu brez zavor…
Zato vse priznanje pilotu za treznost in razsodnost in šele nato pohvala tehniki.
19. januar, 2009 ob 10:51
To je bil star izkušen pilot nekako pri šezdesetih letih. Mi v Sloveniji jih pa “penzioniramo ” pri petdesetih (z benificiranim stažem), potem pa kot “odsluženi “piloti pritanejo v tujih zračnih kompanijah, kot inšruktorji, piloti za 10.ooo $ plače !! Ko bi vedeli koliko je teh primerov, samo davčna ne ve zanje ! Pogovorite se s kom na Brniku !