Subvencioniranje krize
14. januar 2009 ob 11:01 | Jani Sever |Vlada je predlagala in Državni zbor bo odločil. Zakon o delnem subvencioniranju skrajšanega delovnega časa je praktično edini odmeven ukrep, ki ga je vlada predložila za blažitev učinkov krize. Kritikov je veliko. Pravzaprav je težko najti tiste, ki bi se za ukrep navduševali.
Pustimo ob strani, da vlada za spopadanje s krizo ni pripravila nobenih aktivnih ukrepov, ki bi spodbujali rast najbolj produktivnih. Tudi pri gasilskih ukrepih, tisto kar je pripravila zbuja veliko nelagodja. Delodajalci so nezadovoljni, ker se jim zdijo vsi predlagani ukrepi premalo. Sindikati so sicer navidezni zmagovalci, vendar kljub temu niso pomirjeni. Proti zakonu bodo celo protestirali pred Državnim zborom. Zakaj? Ker naj bi, po njihovem mnenju, subvencije koristile predvsem delodajalcem. Pravijo, da bi moral kar zakon določiti, da se plače v podjetjih, ki bodo iz državne blagajne prejemala nadomestila za skrajšani delovni čas, ne smejo znižati.
Zanimivo, ne? Skratka, davkoplačevalci bomo plačevali, da bodo manj sposobni delali manj, a kljub temu dobili enako plačo. Koliko med njimi bo takšnih, ki bi sicer propadli, tudi če krize ne bi bilo in bo tako kriza postala njihov odrešenik. Vsaj za nekaj časa. Medtem bo kriza za vse ostale neusmiljena in vlada tistim, ki morda lahko ustvarjajo visoko dodano vrednost tudi v času krize, ne bo prav nič olajšala življenja. Nasprotno. Logika subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je neusmiljena. Edini logični odgovor je množično skrajševanje delovnega časa v podjetjih. Kdor priložnosti, da od države dobi nekaj denarja, ne bo izkoristil, bo izpadel popolni bedak.
No, največji bedak bo najbrž izpadel nekdo drug. Ob množičnem krajšanju delovnega časa, bo namreč državi za obljubljene subvencije skoraj zagotovo zmanjkalo denarja. Delodajalci so prav zato ukrepu nasprotovali od vsega začetka. Trdili so, da je nepregleden, da pogoji za pridobivanje subvencij niso jasni in da bo takšno subvencioniranje skrajševanja delovnega časa nepravično predvsem do manjših in zasebnih podjetij. Hkrati pa sprejemanje subvencij za podjetje pomeni tudi pristajanje na to, da delavcev ne sme odpuščati. Kar je seveda za panoge, ki so zašle v največje težave, tudi največji problem, saj krajšanje delovnega časa ne rešuje vprašanja prestrukturiranj.
Kaj bodo torej storili poslanke in poslanci? Je mogoče, da paradni ukrep za blažitev krize ne bo sprejet? To bi bilo za vladno koalicijo vsekakor izjemno neprijetno. A morda bi bilo to za krizni paket vladnih ukrepov dobro, saj bi vlado prisililo, da vse skupaj na novo premisli. Kar je storila doslej, namreč ni videti prav obetavno. Za povrh pa je to tudi vse kar vlada zaenkrat obljublja. Kot da nima pravih idej. Dogovorili so se sicer še za paket vladnih varčevalnih ukrepov, vendar je ta še v pripravi. Kaj bo prinesel bomo šele videli. A zavrnitev Zakona o delnem subvencioniranju skrajšanega delovnega časa, bi razmisleku o tem, kaj je treba storiti, gotovo dala pospešek.
Hkrati je glasovanje o zakonu tudi priložnost za nekaj koalicijskih klofut. Ukrep namreč v vladi ni bil soglasno sprejet. Ločnica med njegovimi podporniki in nasprotniki pa je enaka kot pri večini drugih pomembnejših vprašanj. Poteka med SD in Zares. Ukrep namreč podpira predvsem SD, na čelu s predsednikom vlade. Nasprotoval pa mu je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Kot v primeru imenovanja Draška Veselinoviča se je razmišljanju Zares pridružil tudi minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Vsekakor dovolj za resen konflikt v koaliciji. In pomenljivo je, da o njem včeraj na sestanku koalicije sploh niso razpravljali.
Gotovo ne zato, ker ne bi imeli o čem govoriti. No, časa bo še dovolj. Ne glede na to, ali bo zakon v Državnem zboru sprejet ali ne. V vsakem primeru bo namreč kmalu postalo jasno, da je nemogoče reševati krizo samo z ukrepi, nad katerimi naj bi bili navdušeni sindikati. Dokler ne ugotovijo, da jim tudi ti ukrepi ne ustrezajo dovolj.
Jani Sever
14. januar, 2009 ob 12:50
očitno je bilo Janiju sporočeno,da je bil včerajšnji vrh polom…
sicer pa,dnar sem nekaj časa nazaj dvignil in je varno doma…to bo še veselica
14. januar, 2009 ob 13:29
evo,nov dosežek drimtima….že vodmo
Novembra lani se je industrijska proizvodnja v primerjavi z oktobrom tako v območju evra kot v celotni EU znižala za 1,6 odstotne točke, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. Najbolj se je industrijska proizvodnja na mesečni ravni znižala v Sloveniji, za 12,8 odstotne točke
14. januar, 2009 ob 15:52
obama - in vse to je naredila nova Vlada v borih dveh mesecih? Kakšna učinkovitost !!!
14. januar, 2009 ob 17:18
..SMO TAM ,KJER SMO …! .ŠE ENA NOVA DOBA “SPREMEMB”..!
SPRAŠUJEM SE, ZAKAJ NAM (vodilne “struje” VES ČAS “vsiljujejo”SPREMEMBE”…(po starem se je reklo “stbilizacija”)..SAJ SMO NON STOP V “NEKI “KRIZI” OD KAR POMNIM ,NISEM VEČ ROSONO MALDA …!(v obeh režeimih,sem živela pod isto “psihozo”)…očitno je to “večna resnica” za “obvladovanje” raje…!?
“moj”pregled skozi zgodovino “prevzemov” zamenjav,še bi lahko dodajala vse vrste “manipulacij” na gospodarskem in finančnem “trgu” ….!
slika je počasi “vidljiva” seveda lahko vsak u/vidi odsev na svoj “način”…! dejstvo je,da so “skupno” lasnino dobesedno še “odvzeli” ljudem(delavcem) slovnije,ki ne poznajo ekonomskih “zakonitisti”in dobro “izračunane” formule…,i so jih v deželo “prinašali”(tidi) globalno “izobraženi” strokovnjaki!…!
će bi vse bilo dobro in pošteno ,bi slika verjetno bila precej dugačana!
14. januar, 2009 ob 18:30
Bo ze neka logika v tem; recimo odpusceni delavci na socialni podpori so drazji kot zaposleni delavci, ki jih subvenconira drzava.
Ce drzi zgornje ostane vec razpolozljivega denarja za investicije. Investirati v krizi pomeni doseci kratkorocne cilje, vendar ce investicije niso dobickonosne nas dolgorocno caka kriza notranjega izvora. Dobickonosne investicije se tezko pripravi v mesecu dni. Zato samo brez skrbi, se bo krvi.
@obama; ker free-rider stil..
14. januar, 2009 ob 21:08
Jani je hudo kiksnil le v eni ugotovitvi: “davkoplačevalci bomo plačevali, da bodo manj sposobni delali manj, a kljub temu dobili enako plačo”. Tisti, ki bodo primorani delati manj, tega namreč ne bodo počeli iz lastne nesposobnosti, temveč zaradi nesposobnosti tistih, ki jim ta zakon namenja davkoplačevalski denar. To seveda pomeni, da bo npr. Šrotov delavec delal in zaslužil manj, Šrot pa bo dobil subvencijo, ker je on obubožan, ne pa njegov slabo plačan delavec. Bravo Sever!!
14. januar, 2009 ob 23:01
“Skratka, davkoplačevalci bomo plačevali, da bodo manj sposobni delali manj, a kljub temu dobili enako plačo.”
Hudo izjava, to bi moral biti prvi stavek zapisa (če bi ime marketinški namen, prikovati bralca, da prebere celoten komentar). :)
Glede denarja za subvencije oziroma povečano porabo države mene sploh ne skrbi. Kriza je odlična priložnost, s katero lahko država iztisne denar tam, kjer si prej ni upala: poviša trošarine na nafto, cigarete in žgane pijače. Kriza je priložnost za “nepriljubljene ukrepe”, ki bi jih morali že zdavnaj sprejeti, v prvi vrsti znižanje obremenitve plač, racionalizacija javnega sektorja in zdravstva, zmanjšanje razlik pri državnih pokojninah, itd.
Hvalabogu za krizo!
15. januar, 2009 ob 9:35
Mislim, da bi vsi državljani lahko hitro končali in rešili krizo.
Itak mi ni jasno zakaj nekdo hodi leta in leta v službo za mizenro plačo in podjetje leta in leta propada .. če je pač tako sploh ne bi podjetje smelo delovati.
En dan izgube oz več .. naj zaprejo vrata.
Takoj se ukine zdravstveno zavarovanje in bomo hodili k zobarjem zdravnikom v avstrijo italijo madžarsko..
ker ne bo proizvodnje ne zdravstva ne potrebujemo šolstva … če nočejo dati učitelejm plače ki jim že dolgo priprada naj zaprejo šole in naj se s tem ubada vlada
pa še imam velik idej sam sej nima smisla smo pač v krizi , drugič
15. januar, 2009 ob 11:37
Krajšanje delovnega časa v podjetjih, katerih poslovanje je prizadeto zaradi upada naročil iz tujine, je upravičljivo. Logika je ta, da se za obdobje, ko iz tujine ne bo naročil, obrdžijo delovna mesta, ljudem pa teče polna pokojninska doba. Zato pa se bodo podjetja morala prijaviti preko razpisa. Da se naredi selekcija. To seveda drži, če se bo vlada držala tega, koga namerava reševati Lahkovnik.
Problem je v tem, ker je to praktično edini ukrep (poleg 30% investicijske olajšave).