Ministrstvo za pravosodje je v okviru letošnjega vladnega normativnega programa predvidelo 22 zakonskih sprememb, je na novinarski konferenci pojasnil minister za pravosodje Aleš Zalar. Predvidena je ustavnosodna ureditev položaja pravosodnih funkcionarjev, razbremenitev sodišč, razvoj alternativnega reševanja sporov in prenova kaznovalnega prava. Med programskimi prioritetami ministrstva je Zalar izpostavil ustavnosodno uskladitev položaja pravosodnih funkcionarje in izboljšanje organizacije, vodenja in upravljanja sodišč. Po ministrovih besedah bo to mogoče doseči s sprejetjem novel zakona o sodniški službi, zakona o državnem tožilstvu, zakona o državnem pravobranilstvu in zakona o sodiščih. Ob tem so po njegovih besedah potrebne tudi spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki jih ministrstvo načrtuje skupaj z ministrstvom za javno upravo.

Pravosodni minister Aleš Zalar o pravosodju, sestanku z Dragom Kosom, predsednikom protikorupcijske komisije in članih sveta za kaznovalno pravo ter ugledu sodstva in pravdarski družbi za Vest:

Načrtujejo tudi razbremenitev rednih sodišč vseh stopenj in tudi ustavnega sodišča ter skrajšanje sodnih postopkov, je dejal minister in med prioritetami omenil še razvoj alternativnega reševanja sporov. V zvezi z razbremenitvijo sodišč in skrajšanjem sodnih postopkov na ministrstvu načrtujejo spremembe zakona o notariatu in zakona o dedovanju, je dejal Zalar in dodal, da nameravajo prenesti pristojnosti v nespornih zapuščinskih zadevah na notarje. Načrtujejo tudi korenito spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju. “Naš izvršilni postopek je absolutno prepočasen in je v primerjavi z EU v povprečju daljši za več kot 63 odstotkov,” je ocenil minister. Glede tega po njegovih besedah načrtujejo nekatere nove institute, ki bodo izvršilne postopke bistveno skrajšali, preučili pa bodo tudi možnost za neposredno izvršljivost prvostopenjskih sodnih odločb proti plačilu varščine.

S tem je povezana tudi prenova zakona o pravdnem postopku, kjer naj bi se po Zalarjevih besedah vsa pomembnejša procesna dejanja osredotočala na priprave na začetek pravdnega postopka, ne pa tako kot doslej le na samo sojenje. Za dosego ciljev pa sta predvideni še noveli zakona o odvetništvu ter zakona o ustavnem sodišču ter priprava predloga za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona, zaradi potrebnih sprememb ustave glede pristojnosti ustavnega sodišča. Na ministrstvu pa so kot poseben sklop nalog izpostavili razvoj alternativnega reševanja sporov. “S prenovami nekaterih predpisov, vključno z zakonom o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah, pa tudi zakona o državnem pravobranilstvu in zakona o brezplačni pravni pomoči, želimo doseči, da se bo v polni meri razvil sistem alternativnega reševanja sporov tako v tistih primerih, ko spor sploh še ni na sodišču, kot tudi v primerih, ko je spor že predložen sodišču in bo imelo sodišče diskrecijsko možnost, da stranke napoti v enega ali več alternativnih postopkov,” je pojasnil Zalar.

Državni sekretar Boštjan Škrlec pa je predstavil še četrto zaokroženo področje, to je kaznovalno pravo. Kot je pojasnil, je minister danes izdal sklep o ustanovitvi Sveta za kaznovalno pravo, ki ga sestavljajo ugledni pravni strokovnjaki, teoretiki in praktiki. Po besedah državnega sekretarja bo svet deloval na predlog ministra, pa tudi na lastno pobudo. Svet je osrednje strokovno usklajevalno in posvetovalno telo ministra, namenjeno izmenjavi ter pridobitvi stališč in mnenj glede predpisov in politik s področja kaznovalnega prava ter sprejemanju ustreznih stališč in usmeritev za njihovo pripravo. Svet je ustanovljen za obdobje štirih let, z možnostjo podaljšanja, vodi pa ga minister Zalar.

Članstvo sveta za kaznovalno pravo:

Generalni direktor direktorata za zakonodajo s področja pravosodja Leon Petrevčič pa je predstavil podzakonske akte, ki jih bodo letos pripravili na ministrstvu. Skupaj jih je 21, od tega devet z organizacijskega področja, devet s kazenskega in dva s civilnega področja, eden pa ima osnovo v kazenskem postopku in zakonu o pravdnem postopku.

Celotna novinarska konferenca o pravosodju v letu 2009 in sodniških plačah (za sladokusce):

Minister je še pojasnil, da je gradivo za torkovo sejo odbora za državno ureditev in javne zadeve glede aktivnosti za prekinitev sodniške stavke in začetek pogajanj o ureditvi sodniških plač usklajeno med ministrstvi za pravosodje, javno upravo in finance. Zalar upa, da bo v torek odbor gradivo obravnaval in prižgal zeleno luč za obravnavo na četrtkovi seji vlade. Vlada je že oblikovala vladno pogajalsko skupino, ki jo vodi državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Branko Lobnikar, je pojasnil minister. Ker pa se vlada ne pogaja s sodniki in tožilci, ker kot funkcionarji niso partnerji kolektivnega dogovarjanja, je morala vlada po njegovih besedah imenovati usklajevalno skupino, ki jo vodi Zalar, v njej pa sodeluje tudi Škrlec. Vlada naj bi predvidoma v četrtek odločila o predlaganih izhodiščih za prenovo plačnega sistema za sodnike, pri čemer pa bodo po ministrovih besedah izračune pripravili šele na podlagi sprejetih izhodišč. Sledila bo tretja faza, prvo besedilo možnih sprememb in pogovor s predstavniki vrhovnega sodišča, sodnega sveta, sodniškega društva in stavkovnega odbora sodnikov. Ministrstvo jih je že pozvalo, da določijo svoje predstavnike, ki bodo sodelovali v teh usklajevanjih.

Pravosodni minister Aleš Zalar in šef protikorupcijske komisije Drago Kos

Ministrstvo za pravosodje bo podprlo iniciativo, da se Komisija za preprečevanje korupcije določi kot organ, ki je predviden s konvencijo ZN o preprečevanju korupcije, je po srečanju s predsednikom protikorupcijske komisije Dragom Kosom povedal pravosodni minister Aleš Zalar. Govorila sta tudi uresničevanju nacionalne protikorupcijske strategije. Po ministrovih besedah sta se sestala na pobudo predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa, “sestanek pa je bil zelo operativne narave”. V ospredju je bilo vprašanje, katere so tiste zadeve s področja pristojnosti ministrstva za pravosodje, ki se nanašajo na preprečevanje korupcije in kjer bi ministrstvo lahko z nekaterimi svojimi aktivnostmi izboljšalo stanje.

“Govorila sva o sistemskih rešitvah, o tem, katere zakone bi se dalo popraviti v zvezi s tem. Dotaknila sva se nekaterih problemov v odvetništvu, notariatu, pri stečajnih upraviteljih, sodnih cenilcih in izvedencih,” je pojasnil Zalar. Kot je dodal, sta govorila tudi o vprašanju transparentnosti kadrovskih odločitev, ki jih sprejemajo nekateri pravosodni organi, in o tem, kako to transparentnost povečati. Ministrstvo je po Zalarjevih besedah napovedalo, da bo dalo podporo iniciativi, da se Komisija za preprečevanje korupcije določi kot organ, ki je predviden s konvencijo ZN o preprečevanju korupcije. “To je problem, ki se vleče že nekaj časa, in naše ministrstvo bo pokušalo zagotoviti strokovno in politično podporo, da se to vprašanje dokončno razreši in se komisiji ta status tudi formalno prizna, čeprav ga dejansko že ves ta čas komisija opravlja,” je pojasnil minister.

Komisija je po Kosovih besedah v preteklih letih zaznala “kar dosti težav na sistemskih področjih, ki sodijo v delovno področje ministrstva za pravosodje”. Kot je dodal, so za razliko od prej na ministrstvu tokrat naleteli na odprta vrata, z ministrom pa se strinjata, da je mogoče veliko stvari dosti učinkoviteje preprečevati, kot pa kasneje sankcionirati ali pa odpravljati. “Pogovarjala sva se o vrsti zadev, kjer se bodo včasih tudi samo z dosti večjo transparentnostjo dela nekaterih organov, z nekaterimi mogoče tudi manjšimi spremembami v zakonodaji znatno zmanjšala tveganja, da bi v katerem koli postopku katerega koli organa, ki sodeluje v postopkih sodnega odločanja, prišlo do korupcije,” je dejal Kos. Govorila sta tudi o izboljšanju sodelovanja med ministrstvom in komisijo ter tudi o sodelovanju na področju uresničevanja nacionalne protikorupcijske strategije, ki je bila doslej po Kosovem mnenju bolj ali manj pozabljen dokument.

Po Zalarjevih besedah jih je predsednik komisije opozoril na nekatera odprta vprašanja, ki bi se jih dalo urediti z novelo zakona o notariatu, zlasti ko gre za vprašanje pristojnosti notarjev, ko je treba varovati javni interes pri uveljavljanju predkupne pravice države v določenih primerih. Glede vprašanja odgovornosti odvetnikov in uveljavljanja odgovornosti v primeru zatrjevanja kršitev odvetniške etike ali pa celo predpisov pa je to predvsem naloga Odvetniške zbornice Slovenije, je pojasnil Zalar. Zbornica mora po njegovem mnenju poskrbeti, da v okviru samoregulatornih pooblastil izpelje take postopke. Normativni okvir je tu po ministrovi oceni zadosten. Napovedal pa je, da bo poskušal v pogovorih z odvetniško zbornico v torek popoldne opozoriti na to, da je v interesu odvetništva, da se trditve o kršitvah odvetniške etike obravnavajo resno, pošteno in v transparentnih postopkih.

Na današnjem sestanku so govorili tudi o konkretnem primeru, vendar minister o podrobnostih še ni želel govoriti, “ker je treba izpeljati določene postopke in ne bi bilo prav, da se tisti, na katere se ti postopki nanašajo, o tem seznanijo iz medijev”. Kot je dodal, gre za postopke, ki jih komisija vodi v okviru svojih pristojnosti in v katerih mora ministrstvo kot državni organ sodelovati s komisijo. Po Kosovih besedah vse sistemske probleme ugotavljajo na podlagi konkretnih zadev in če se konkretna težava pojavlja večkrat na različnih delih Slovenije, je to za komisijo jasen znak, da gre za nekaj, kar je sistemske narave in česar se je treba tudi sistemsko lotiti. Konkretni podatki tukaj sploh niso več pomembni, je prepričan Kos. Po njegovem mnenju je treba stvari urediti tako, da bo zmanjšana možnost ponavljanja takšnih dogodkov. Minister je na sestanku med drugim tudi omenil, da imajo v zvezi s Študijskim centrom za narodno spravo odprto težavo, ki jo poskušajo reševati v okviru predpisanih postopkov, vendar se v zvezi s tem niso direktno obračali na komisijo. Kos pa je pojasnil, da je bil do danes o tem centru seznanjen le iz medijev. “Če obstajajo problemi, potem ti problemi vsaj zaenkrat niso takšni, da bi sodili v pristojnost naše komisije,” je dejal Kos.