politika
Odprtokodno varčevanje
12. januar 2009 ob 18:40 | Nejc Jemec |Poslanci Socialnih demokratov Matevž Frangež, Luka Juri in Dejan Levanič predlagajo prenovo državnih in javnih informacijskih sistemov. Zavzemajo se za opustitev uporabe licenčnih programov, ki bi jih nadomestili z odprtokodnimi. Juri je dejal, da bi s tem prihranili veliko denarja in dodal, da zgolj državni zbor za nakup programskih licenc porabi več kot pol milijona evrov. Pobudo so naslovili na predsednika vlade in na ministrstva za javno upravo, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter za šolstvo in šport.
Luka Juri: “Največji problem pri takih zadevah je v glavah …”
Nejc Jemec
12. januar, 2009 ob 19:05
bravo jure!
12. januar, 2009 ob 19:18
Linux is only free if your time is worthless.
Zal to dostikrat drzi.
12. januar, 2009 ob 19:24
Za tiste, ki samo tipkajo v Wordu bi še šlo, a bodimo malo negativistični: prihranjeni denar se bo seveda pretakal v izobraževanje okostenelih uradnikov in uradnic, ki ne bodo znali uporabljati linuxa, open officea itd., kar pač vsi ‘gumbi’ ne bodo na istih mestih.
Potem pa bodo ugotovili tudi, da vsa druga programska oprema, ki jo trenutno naročajo pri raznoraznih računalniških firmah (marsikaj odprtokodnega pač ne obstaja, npr. zadeve v smislu e-davkov, e-prijav na razpise ipd.), ne deluje na linuxu in *kupiti* bodo morali nov software, ki bo na njem deloval.
Skratka, dobra ideja, ki pa bi zahtevala leta uvajanja in najverjetneje ne bi bistveno zmanjšala stroškov.
12. januar, 2009 ob 19:53
# andrej pravi:
bravo jure!
ODGOVOR
Luka Juri: “Največji problem pri takih zadevah je v glavah …”
12. januar, 2009 ob 20:13
Spet te floskole o odprti kodi.
Edino , kar bi lahko koristili je Open Office.
Tisto o Linuxu in Firefoxu pa so čista sprenevedanja.
Uvedba Linuxa bi pomenila totalen kaos.
A ta gospodič sploh ve, da nobena pametna (poudarjam pametna) poslovna aplikacija ni
delana za Linux.Da ne govorimo o nizu tehničnih aplikacij, ki jih v javni upravi uporabljajo.
Ne bi bil presenečen, da so v ozadju neke firme, ki bi preko njega
dobile dober biznis. Sam operacijski sistem Linux brez aplikacij ni vreden popolnoma nič.
12. januar, 2009 ob 21:44
No, sej so vendar vlada, če oni to uvedejo, bo tudi za nas lažje, ker potem BODO obstajale tudi aplikacije, kajne?
Vlada denimo uzakoni, da mora biti vsaka aplikacija dostopna v več/vseh operacijskih sistemih. Je pa treba pred svojim pragom počitit najprej, ker država nima pravice s svojimi izdelki (razpisi, dokumenti…) promovirati, preferirati, enega ponudnika…
Čestitke, želim uspešno in nestresno upeljavo.
12. januar, 2009 ob 22:24
“Vlada denimo uzakoni, da mora biti vsaka aplikacija dostopna v več/vseh operacijskih sistemih”
To je izjava stoletja.
A to pomeni, da mora vsaka doftwerska firma zaposliti
aplikativce za več/vse operacijske sisteme ?
To pa seveda tudi pomeni, da npr. Visual Studio postane nezakonito razvojno rodje…
Ja res, norosti v tej krajnski deželi ni in ni konca.
12. januar, 2009 ob 22:33
še ene par, k miseljo, da so pametni………….
12. januar, 2009 ob 23:03
Luka Juri: “Največji problem pri takih zadevah je v glavah …”
13. januar, 2009 ob 0:07
seveda gremo na odprtnokodne.
Jaz pa imam izobraževanje za celotno javno upravo. To bo dober biznis. Kje si še vidu da ene tektka na sociali kuca v en drug okno odločbo.
13. januar, 2009 ob 0:54
Po evropski direktivi bi morale državne uprave itak pri komunikaciji z zunanjim svetom uporabljat odprte standarde. Te pa lahko uporabljaš neodvisno od OSa….
Seveda to ni čist isto kot prehod na drug OS, vendar bi že upoštevanje tega dosti pomenilo.
13. januar, 2009 ob 1:02
Pa še protiargumentov tistim, ki ste proti prehodu:
1. Izobraževanje je potrebno tudi pri uporabi komercialne. Res je prehod dražji, vendar se na dolgi rok izplača.
2. Ker gre za odprtokodno opremo, lahko država naroči razvoj lastnih modifikacij le te. Neko podjetje bi ji recimo lahko po naročilu spisalo module za OpenOffice. Tako bi dobili SW, ki bi bil popolnoma prilagojen naročniku. Tega pri komercialnih ponudnikih ni mogoče naročiti.
3. Ker bi vlagali v razvoj te prog. opreme, bi jo še izboljšali in posledično še bolj približali uporabnikom.
4. Z uvedbo OSS v državno upravo bi veliko dela dobilo kar nekaj domačih firm. Tako bi denar, ki ga sedaj plačujemo korporacijam in odteka v tujino ostal doma in poganjal domače gospodarstvo.
13. januar, 2009 ob 1:06
Čeprav se načeloma strinjam, da je prehod na odprtokodne rešitve potreben, je prehod iz ene rešitve na podoben gradnji varčne hiše. Prehod je zelo zahteven, ne pomeni samo menjave tehničnih rešitev, je tudi sprememba v ravnanju z računalnikom. Računalnik žal ni pisalni stroj, čeprav ga večina uporabnikov dojema nekako tako. K temu načinu percepcije računalnika je zagotovo veliko doprinesel tudi MS, ki je tako učinkovito posedel več kot 90% trga, ne zaradi tehnične superiornosti ampak zaradi agresivne tržne strategije ob pravem času na pravem kraju.
Kot sem že omenil, je prehod podoben gradnji varčne hiše. Začetni stroški, ki se tičejo predvsem izobraževanja bi vsekakor bili precej visoki in bi mogoče plačali MS še kar nekaj licenčnin. A ker računalnikov ne bomo nehali uporabljat čez par let, se na dolgi rok to vsekakor izplača. Problemi z aplikacijami, ki so specifično pisane za Windows se dajo premostiti z novo napisanimi. Tu ne vidim kakšnega posebnega problema razen vprašanja kvalitete novo napisanega programa, kjer se mi zdi, da javni zavodi nimajo tako srečne roke. Npr. Dunaj, ki ga Juri omeni, ni prešel na Linux, ker so hoteli narediti specifično Linux distribucijo imenovano Wienux, ki naj bi jo sami vzdrževali. Zaradi še nekaterih drugih nepremišljenih faktorjev je bil načrtovani prehod polom in so raje izkašljali denar za Visto z Office 2007, kar je še dodaten polom v drugi režiji (in pove samo to, da ljudje, ki so vodili ta projekt, nimajo blage veze o IT-ju tako ali drugače).
Linuxova pomanjkljivost je tržni delež. Pri takih razmerah na trgu ti ne pomaga niti 10x boljša kvaliteta. Ker Linux obsega majhen tržni delež, ni zanimanja proizvajalcev strojne in programske opreme, da bi pisali gonilnike in programe zanj, ker ni gonilnikov in programske opreme zanj, ni zanimanja s strani potrošnikov. In tako je sklenjen začarani krog, ki omogoča MS precej lahko vladanje nad računalniki in glavami uporabnikov.
Nekateri nezadovoljni in drzni (pa šparovni/revni/entuziastični) tem neugodnim razmeram navkljub uspešno uporabljamo odprtokodne programe. Odprtokodne programe sem začel uporabljati po točno takem ključu kot je omenil Juri, najprej Firefox, nato OpenOffice, nazadnje pa pred dvema letoma in pol pa na Ubuntu (Linux distribucija). Od takrat sem priča neverjetno hitremu razvoju, predvsem na prijaznosti uporabniku in podprtosti gonilnikov. Prehod je mogoč, a brez muje se še čevelj ne obuje.
13. januar, 2009 ob 1:29
Martin,
podpisujem se pod tvoj komentar.
13. januar, 2009 ob 1:29
Bravo, 100% podpiram to!
Me pa motijo reakcije nekaterih ki že v startu eliminirajo tako idejo. Pa mi povejte zakaj se vedno več držav odloča v tej smeri? Seveda se ne da vsega spremeniti iz danes na jutri, kje pa! To je pač proces. Tudi sam imam na enem starem računalniku naložen Linux (distribucija Ubuntu). Ko sem si ga pred 3 leti prvič naložil, nisem mel pojma, imel sem pa željo zadevo bolj spoznati. No in sem se na tak način naučil mnogo. Že samo v teh nekaj letih je Linux doživel neverjeten razvoj in predvidevam da bo v roku 5 let resnično postal eden glavnih igralcev na OS trgu. Bolj bomo podpirali odprto kodo, več kvalitetnih aplikacij bo. Kjer je volja je tudi pot!
…tko da….ne kle buče kotalit….res, vse je v glavi!
13. januar, 2009 ob 9:51
“Že samo v teh nekaj letih je Linux doživel neverjeten razvoj in predvidevam da bo v roku 5 let resnično postal eden glavnih igralcev na OS trgu”
To poslušam že dobrih 10 let in NIČ iz tega. Problem j v temu, da bo teh 5 let kmalu 15 in nič
ne izgleda, da bi se stvari spreminjale. Linux je izgubil bitko z Windowsi sami iz enega edinega razloga : nima uporabnih aplikacij in nikoli jih ne bo imel, ker se linuxaši ukvarjajo samo sami s sabo in kar naprej izdelujejo neke distribucije Linuxa…
Sploh pa ni res, da so Linux aplikacije zastonj ! ! !
Javna uprava uporablja visoko specializirane rešitve, ki enostavno niso v odprti kodi.
13. januar, 2009 ob 10:01
“Javna uprava uporablja visoko specializirane rešitve, ki enostavno niso v odprti kodi.”
Ni nujno, da vse rešitve temeljijo na odprti kodi. Je pa vsekakor bolje, da ima državni aparat popoln dostop do orodij, ki jih uporablja, brez raznih finančnih in pravnih zank. Vsak pameten gospodar se ne veže le na en vir - tako kot s plinom. GPL licenca dovoljuje uporabniku programa, da ga sam prilagaja. Tako lahko državne institucije vzamejo kodo od enega izdelovalca k drugemu, če s prvim niso zadovoljni. Tako mora že prvi proizvajalec poskrbeti, da naredi tehnično dovršen izdelek, da se mu kaj takega ne zgodi. Konkurenčnost na povsem drugem nivoju ;)
13. januar, 2009 ob 10:05
Ali mi lahko nekdo našteje 5 slovenskih poslovnih aplikacij, ki delajo v Linux okolju ?
Seveda so tu mišljene zahtevnejše aplikacije, ne pa kakšni nadomestki za PhotoShop.
13. januar, 2009 ob 10:13
LOL, in katere so te visoko specializirane rešitve ??? vnasanje podatkov v baze in GUI za iskanje po njih ? :)
13. januar, 2009 ob 10:18
Sovjet-Software, najdi.si dela ves na linuxu
poslovne aplikacije pa morajo biti napisane zgolj v Javi in zadevca spila tko v Windowsih kot Linuxu, zgolj JRE rabis …
13. januar, 2009 ob 10:20
HAHA…. svetujem, ti da se odpraviš malo na občino, pa na policijo, pa na kakšen kataster, pa na sodišče, pa na matični urad… itd, itd
Ravno v temu je poanta, da linuxaši dlje od vnosa podatkov in gui-ja ne ražmišljajo.
Ko pa se pojavijo razni standardi, pravilniki in zakonska določila pa so mrzli ;-))
13. januar, 2009 ob 10:22
HAHA…. ne mi ti meni sedaj s tem JRE-jem.
Naštej mi 5 aplikacij. Lahko tudi na Javi seveda ;-)
13. januar, 2009 ob 10:45
kaj te pa JRE moti? ves sploh kaj je to?
13. januar, 2009 ob 10:46
omg, kaksno prbijes, da linuxasi razmisljajo zgolj o interfacih :)) najbrz to najvec pove o tebi, saj si ze v svojem prvem komentarju dokazal nepoznavanje zadeve, jej jej :))
13. januar, 2009 ob 10:50
in kaj bi videl na obcini, policiji, katastru ? da imajo supercomputer na linuxu ?
13. januar, 2009 ob 10:52
HaHa… dej no, ne bit sedaj užaljen.
Kaj se pa tiče jre-ja. Ne boš verjel, že več let (9) programiram
tudi v Javi in ti povem, da je današnji VisualStudio stoletja naprej !
A tistih 5 aplikacij nisi našel na googlu ?
13. januar, 2009 ob 10:57
pa saj windows, photoshop tud ni slovenski :)) zgolj menuji so poslovenjeni in dokumentacija … in za vse to je ze zdavnaj napisana odprtokodna alternativa, prevedena tudi v SLO
in za linux ali BSD obstaja na tisoce razlicnih programov, kot tudi implementacij iste funkcionalnosti, zato je mozno dosti vec izbire in fleksibilnosti kakor pri window$ih
13. januar, 2009 ob 10:58
ne, sam si jih bos mogal poiskati :) tud ti ne bit uzaljen :)
13. januar, 2009 ob 11:02
“Ali mi lahko nekdo našteje 5 slovenskih poslovnih aplikacij, ki delajo v Linux okolju ?”
Mater si zahtevn - morajo bit poslovne aplikacije, morajo bit napisane od Slovenca za Slovenca, pa se pet jih mora bit? Dobr si se zasigural, da ti noben ne more odgovorit. Pa vseeno - a bi rad pet slovenskih poslovnih aplikacij, ki _delajo_ v Linux, ali pet slovenskih poslovnih aplikacij, ki so _napisane_ za Linux..?
V Linux dela namrec vse, kar lahko spustis skozi Wine.
13. januar, 2009 ob 11:07
Sovjet-Software, tudi c-sharpal bos lahko na linuxu - mono (CLR za Linux/BSD)
13. januar, 2009 ob 11:30
Spet izjavi stoletja :
“V Linux dela namrec vse, kar lahko spustis skozi Wine.”
“tudi c-sharpal bos lahko na linuxu - mono (CLR za Linux/BSD)”
To deluje samo na forumih :-))
Vidim, da nimata ravno veliko lastnih izkušenj s tem.
Nisem jaz zahteven, ampak je zahtevna naša zakonodaja, kateremu se mora software podrediti.
Tuji sotware brez sprememb žal ni uporaben.
13. januar, 2009 ob 11:37
Če pogledamo razne ideološke in druge razloge za odprto kodo, se jih da spravit v naslednje skupine:
1. Svoboda, neodvisnost od velikih podjetij
Tu je odprta koda v veliki prednosti, vendar tudi tu niso vse linije povsem čiste. Java je zastonj, ni pa odprtokodna rešitev, Sun želi nad okoljem obdržati nadzor. Mono je odprtokoden, vendar je klon MS aplikacijskega okolja. Poleg tega je trenutno za drzne in hrabre. Zakaj nihče dosti ne razmišlja o razvoju zunaj aplikacijskih okolij tipa lamp, java ali .net, v naslednji točki
Je pa zanimivo oz. nenavadno, da je Java v Sloveniji precej manj popularna, kot v svetu. Celo precej multinacionalk recimo se je iz strahu pred preveliko odvisnostjo od MS standardirzirala na Javi.
2. Stroškovna učinkovitost
Vsak ki je kdaj sestavljal kakšen IT proračun (česar gospodje predlagatelji in gospodje komentatorji niso nikdar počeli), se približno zaveda, v kakšnih okvirjih se giblje razmerje med stroški dela in licenčninami. Uvajanje Linuxa na računalnike končnih uporabnikov je zato za veliko večino predrago in to kljub dolgoročnemu pogledu.
Pisanje aplikacijske programske opreme strogo samo za odprtokodne platforme (torej brez Jave) je prav tako predrago, saj se vložek dela potreben za razvoj relativno enostavne aplikacije pomnoži za znaten faktor, razen seveda za nekatere Web aplikacije, kjer je osnova lamp. Seveda pa je tudi tu na mestu čudenje, zakaj se v teh krajih java uporablja relativno redko, kljub podpori recimo IBM in še koga.
3. Druge nefunkcionalne zahteve
Kot naprimer zanesljivost, visoka hitrost. Seveda je mogoče tudi na osnovi odprtokodnih rešitev postavljati sisteme z večjo zanesljivostjo delovaja, vendar ti niso več povsem odprtokodni, kot tudi so to navadno licencirane rešitve (naprimer Linux Clustering + Oracle DBMS), kar potem odločitev zvede bolj na stroškovno učinkovitost in pa zaupanje ponudniku rešitve.
13. januar, 2009 ob 11:41
Kaj pravi naša zahtevna zakonodaja? Bodi bolj specifičen.
13. januar, 2009 ob 11:47
“To deluje samo na forumih :-))”
Hej - nisem ti jaz kriv, ce ne znas treh korakov v Linux narest. Sploh pa…kaj te briga? Tukaj gre za državno upravo in ne za tvoj računalnik. Ti doma uporabljal Windows kolkr hoces - jaz pa placujem davke in mi je veliko do tega, da uprava moje drzave za moj denar teče na najbolj stabilni in optimalni opciji.
Zacenjam verjet, da sploh ne ves, v cem je bistvena razlika med Windowsi in Linuxom…
“Vidim, da nimata ravno veliko lastnih izkušenj s tem.”
Ce programiras 9 let, kot pravis, to pomeni, da si zacel sele leta 2000 - najverjetneje v udobnem in razvajenem okolju Visual C++ ali Visual Basic ali visual cimerkoli drugem. To ti ne daje glih ne vem kake kredibilnosti. Za Windows dandanes “programirajo” mulci po vsem svetu …pa to pomeni, da za Linux resni programerji ne pisejo poslovnih aplikacij?
“Nisem jaz zahteven, ampak je zahtevna naša zakonodaja, kateremu se mora software podrediti.
Tuji sotware brez sprememb žal ni uporaben.”
Butast argument, glede na to da je govora ravno o teh spremembah.
13. januar, 2009 ob 11:51
bp….. bravo. To je pa bilo res lepo razloženo.
bill windows . kot primer vzemimo obračun plač. to je področje kjer naši softweraši “blestijo” že 30 let :-) Naša zakonodaja je tu ravno tako fenomenalna. Vse slovenske firme, ki so si omislile plače na SAP-u so dobesedno zblaznele. Sap ni odprtokodna rešitev, je pa v svetovnem merilu kao neki “svetilnik”. Toda mi se ne damo :-)
13. januar, 2009 ob 11:56
bp: prosim, argumentiraj svoje trditve, se posebej tele:
“Vsak ki je kdaj sestavljal kakšen IT proračun (česar gospodje predlagatelji in gospodje komentatorji niso nikdar počeli), se približno zaveda, v kakšnih okvirjih se giblje razmerje med stroški dela in licenčninami.”
Tale del nima nobene zveze s stavkom, ki sledi.
“Uvajanje Linuxa na računalnike končnih uporabnikov je zato (?!) za veliko večino predrago in to kljub dolgoročnemu pogledu.”
Zakaj že?
“Pisanje aplikacijske programske opreme strogo samo za odprtokodne platforme (torej brez Jave) je prav tako predrago, saj se vložek dela potreben za razvoj relativno enostavne aplikacije pomnoži za znaten faktor, razen seveda za nekatere Web aplikacije, kjer je osnova lamp.”
Spet: zakaj že?
“Seveda je mogoče tudi na osnovi odprtokodnih rešitev postavljati sisteme z večjo zanesljivostjo delovaja, vendar ti niso več povsem odprtokodni, kot tudi so to navadno licencirane rešitve (naprimer Linux Clustering + Oracle DBMS), kar potem odločitev zvede bolj na stroškovno učinkovitost in pa zaupanje ponudniku rešitve.”
(Server-client zasnovan) Linux je imun pred virusi in zunanjimi vdori v jedro sistema. (Vse-naenkrat zasnovan) Windows _ni_. Zanesljivost delovanja my ass.
13. januar, 2009 ob 11:56
@Sovjet-Software
Visual Studio je IDE, Java pa samo programski jezik ali platforma za razvoj če hočeš.Vidim, da še tega ne ločiš :). Za JAvo obstajajo IDE-ji, ki peljejo Visual Studio scat na celi črti.
13. januar, 2009 ob 11:56
en tipson….
Pomiri se no. Jas sem govoril o Visual_studiu in dot.net-u
Visual Basic nisem nikoli uporabljal.
Drugače pa programiram že 20 let, le z javo 9…
Kaj mi nakladaš s to prazgodovino.
No pa naštej mi ti 5 slov. java poslovnih aplikacij :-)
13. januar, 2009 ob 11:59
Linuxaši pejte malo na kakšen tečaj računalništva !
Kakšno sramoto delate :-))))
13. januar, 2009 ob 12:09
“No pa naštej mi ti 5 slov. java poslovnih aplikacij :-)”
A zdaj pa morajo bit že v Javi napisane? =P
“Linuxaši pejte malo na kakšen tečaj računalništva !
Kakšno sramoto delate :-))))”
In kaksna je potem razlika med delovanjem Windows in Linux? Zakaj je Windows arhitektura boljsa, razen tega da jo uporablja 1000x vec folka? Zakaj bi moralo to, kako zlahka se pise programe za Windows, kakorkoli vplivati na stabilnost programov, na katerih tece drzavna uprava..?
Prosim, razsvetli me. Bodi moj Tečaj.
13. januar, 2009 ob 12:43
en tipson…
Sam si si odgovoril na svoja vprašanja.
Po več kot 10-tih letih še vedno je Windowsa 1000x več.
Le kdo ve zakaj ? Najbrž zaradi imperialističnega kapitalizma :-)
Glede Linuxa in razvojnih okolij je najbolj nazoren primer Borladovega Kylixa.
Ponudili so izjemno razvojno orodje, ki je bila praktično kopija Delphija.
Linuxovi “razvijalci” pa so jo enostavno raztrgali.
Butci naj kar drkajo c++ do konca dni!
13. januar, 2009 ob 13:02
KDE na Linux, pa je se lepse kot windowsi. Internet brskalnika in urejevalnika besedil, kolker jih pac vecina uporablja, pac ne bi bilo tezko zamenjati = ne bi potrebovali nobenega solanja, saj je vse identicno. Za ze zakupljene kompleksnejse programe jih pac naj laufajo tisti ko jih znajo, magari na windowsih (ce smo ze placali licence), vendar to ne pomeni, da moramo imet windowse na VSEH racunalnikih, kakor je situacija danes in s tem metat stran davkoplacevalski denar. Dosti ceneje bi bilo, ce bi vecina desktopov uporabljala ze danes zanesljive free resitve preko katerih bi potem dostopala do service-ov na streznikih. Isto bi lahko racunalnike v javni upravi “customizirali” tako, da bi imeli na voljo zgolj aplikacije, katere so potrebne za delo, ne pa pripomocke za zabusavanje ter drugo navlako.
13. januar, 2009 ob 13:04
aja, pa naj to IT oddelek v JU postima, da ne bomo spet kaksne politicne IT prijatelje preplacevali !!!!
13. januar, 2009 ob 13:44
@tipson: povej v katerem povsem odprtokodnem okolju želiš razvijat (pa ni java ali lamp pod kar štejem tudi python+ruby+perl ipd namesto php), pa ti povem zakaj ;)
Če za orientacijo vzameva je v stroških desktop sistemov HW vzame 15-30%, licenčnine 10-30%, na izobraževanje in podporo delovanja teh sistemov odpade od 40-75% vseh stroškov.
Če se stroški izobraževanja in podpore, help deska samo zaradi drugače postavljenih gumbov povečajo za recimo 20-30%, že samo to povečanje odnese skoraj ves prihranek pri licenčninah, ostane ti pa seveda še predelava vseh aplikacij, novo usposabljanje podpornega osebja in kar je še podobnih bonbončkov, ki ti sicer ne prinesejo ničesar.
13. januar, 2009 ob 13:47
Po večletni uporabi obeh OS se tehnica nagiba k LINUX-u, vsaj kar se mene tiče. Ne zaradi tistih 10 osnovnih aplikacij, ampak zaradi milione vrstic programske opreme, katero z minimalnimi popravki že nekaj let uporabljamo in prihranimo letno za en avto višjega razreda. Še SAP nudi svojo bazo druščini na razpolago samo da mu kdo prinese sveže ideje, da ne govorim o OLAP in drugih sistemih, kateri brez te druščine bi bolj počasi šli naprej.
13. januar, 2009 ob 14:08
Moje mnenje je, da zamenjava OS povzroči preveč preglavic in stroškov. Vsaj kratkoročno in srednjeročno. Sicer pa OpenOffice ipd. teče tudi na Windowsih. Ne vem, zakaj bi za tovrstno pisarniško programsko opremo morali zamenjati OS.
Pa tudi pod “Linux is only free if your time is worthless.” bi se podpisal. Čeprav to vedno manj drži. Drži pa, da Linux distribucije vglavnem niso primerne za navadne uporabnike (velika velika večina vseh uporabnikov), saj v mnogočem zahtevajo drugačen pristop kot M$ (ki pa ga ljudje že imajo v krvi). Seveda bi v idealnem svetu bilo drugače, ampak zaenkrat smo še vedno ujetniki M$.
Kljub 43. komentarjem še vedno nihče ni napisal primera poslovne aplikacije (slovenska rešitev), ki je pisana za Linux. Odzive nekaterih je razumeti, kot da je izdelava programske opreme za okolje Linux zastonj in da so podjetja pripravljena svoje znanje zapakirati v odprtokodne rešitve. Močno dvomim. Naročanje SW za specifične rešitve pa je možno tudi za Windows okolje. Specifika se bo pa vedno plačevala, ne glede na to, ali je pisana za Windows ali Linux okolje.
Sploh pa trenutno ni čas v gospodarskem in ekonomskem smislu, da bi si država nakopala nove stroške.
@Janez: Prosim za primer IDE za Javo, ki prekaša Visual Studio pri delu z C# ali Basic. Da sam preverim.
13. januar, 2009 ob 14:34
Odprtokodne rešitve imajo en zelo velik problem, ki je v raznih državnih organizacijah težko premostljiv: nikogar ni, ki bi dajal provizije! Me pa čudi, koliko “poznavalcev” se najde, ki trdijo, da je Linux neuporaben. Praksa našega podjetja je ravno obratna. Zanimiva je tudi izkušnja uvajanja Linux / OpenOffice sistemov uporabnikom z zelo omejenim znanjem (osnovna uporaba urejevalnika besedil in preglednice, dostop do pošte). Le-ti po večini razlike sploh opazili niso.
Naše izkušnje jasno kažejo, da je prehod na odprtokodne rešitve nezahteven in tudi stroškovno učinkovti. Res je, problem je le v glavah nekaterih, ki niso sposobni pokukati izza svoje zaplankanosti.
13. januar, 2009 ob 15:10
Open source software is not free software.
13. januar, 2009 ob 15:17
tud so ze pogruntal, kdor v 21. stoletju ne bo uporabljal open source software, bo za IT placeval prevec
13. januar, 2009 ob 15:18
– Me pa čudi, koliko “poznavalcev” se najde, ki trdijo, da je Linux neuporaben. –
To nima veze. Govora je o zelencih.
– Naše izkušnje jasno kažejo, da je prehod na odprtokodne rešitve nezahteven in tudi stroškovno učinkovti. —
V primerjavi s čem? Na kakšni osnovi so narejeni izračuni? Sistemci na Linux in Unix mašinah so vedno bolje plačani kot na Windows mašinah. Mar je delo ljudji zastonj? Mar človek, ki sedi za Linux mašino zastonj dela?
Kako nadomestiš določen uporabniku prirejen program na Linux mašini? Ponoven razvoj?
Vprašanja s katerimi se politiki res na rabijo bavit. Zato pa pravim kladivo za kovača, škarje za krojača. Predvsem pa malo strokovnega znanja in ja oba sistema sta koristna, odvisno za kaj.
13. januar, 2009 ob 16:09
Tale gospodič Juri, je najverjetneje eden od tistih mega poznavalcev informatike, ki v kakšnem kafiču gradijo našo bodočnost.
Nič ni lažjega, kot govorit “To bo bodočnost !”
In raja takoj “Ja,ja, res je to bo bodočnost. Sem bral v InfoNovicah ,da bo Java-Linux čez 5 (!) let
zakon…..” itd, itd..
Čudi me samo to, da cel svet že 15 let živi v popolni temi in kupuje Windows-e
Problem je popolnoma drugje.
Državna uprava bi morala strmeti k upeljavi 100% spletnih rešitev.
In bi lahko zaposleni uporabljali samo navaden browser za vse njihove potrebe.
Je pa res tudi to, da so Microsoftove spletne rešitve na dot.netu svetlobna leta pred apache-linux-jbos-oraclelinux-jsp-kaj-pa-jaz-vem-kaj-še zmešnjavami.
Tudi stroškovno, ker je cena spletnega serverja zanemarljiva.
13. januar, 2009 ob 16:22
Zakaj se ne pogovarjate rajši o tem:
Ali lahko večina uporabnikov v državni upravi uporablja cenovno ugoden mail na Linuxu, ali je potrebno preiti na Exchange. Kaj povprečen uporabnik Exchange-a pridobi?
Ali lahko večina uporabnikov v državni upravi uporablja OpenOffice? Ali ni smiselno zahtevati , da se vsi dokumenti, ki se pojavljajo na straneh javne uprave v odprtem standardu (rtf), in zato ni potrebno kupovati MS$ orodij, da lahko te dokumente bereš.
Ali je smiselno uporabljati sharepoint, ali je dovolj kakšno drugo orodje?
Kaj je večji prehod office-2003 na office-2007 ali na Open-Office.
Nihče ne govori, da je potrebno preiti na Linux takoj. Windows-i (OEM) so itak že pri vsakem računalniku zraven.
Je pa res, da Linux konference ne trajajo 3 dni.
13. januar, 2009 ob 16:40
Arh: sistemce lahko naučiš dela z Windows in Linux sistemi, pri nas se izobražujejo za eno in/ali drugo. Dobri itak znajo oboje. Jih pa v našem primeru rabimo za linux bistveno manj časa (izmerjena dejstva). Človek, ki dela za Linux mašino, za isto plačo naredi več, saj smo zabeležili manj izpadov opreme (spet izmerjeno). Uporabnikom nismo nadomeščali nobenih prirejenih programov, saj le-teh ni bilo. Nadomestili smo jim le pisarniško zbirko in poštni odjemalec. Nobenega ponovnega razvoja, saj so alternative že razvite. Operacijski sistem in pisarniška zbirka za nas predstavljata zgolj orodje, nekakšno prevozno sredstvo, ki ga potrebujemo da pridemo iz točke A v točko B. In kakor se odločamo ekonomično glede voznega parka, prav tako smo se začeli odločati ekonomično glede informacijskega “voznega parka”. Da, kladivo za kovača, …. pravilno si povedal, tega se zavedamo tudi mi. Vsi naši uporabniki še niso migrirali na Linux in mnogo jih tudi nikoli ne bo. Pač izkoriščamo najboljše iz obeh svetov, saj so prednosti in slabosti povsod.
Še to: moj namen ni nikogar preprečevati v uporabo tega ali onega, ampak le navajm naš primer uspešnega (zmanjšanje TCO) delnega prehoda na nekatere odprtokodne rešitve, kot odgovor nekaterim, ki očitno brez vsakršne osnove pljuvajo po modelih, ki jih sami bodisi ne poznajo ali pa ne obvladujejo. Tudi mi nismo pionirji na tem področju, ampak smo pred uvedbo preučili nekaj takih modelov. Prehod je bil narejen pred dvema letoma in pol.
Bixo: v enterprise okoljih so dot.net rešitve daleč (ne bom rekel svetlobna leta) za rešitvami, zasnovanimi okoli Java EE aplikacijskih strežnikov (Netweaver, JBoss, WebSphere, OC4J, ….). To potrjuje tudi praksa večjih ponudnikov s tega področja. Tako da tudi tukaj ni mogoče podati splošne sodbe, kaj je ultimativno boljša rešitev.
13. januar, 2009 ob 16:44
@Šuško: Eclipse, Netbeans, …
13. januar, 2009 ob 16:49
“Po več kot 10-tih letih še vedno je Windowsa 1000x več.
Le kdo ve zakaj ? Najbrž zaradi imperialističnega kapitalizma :-)”
Ne, ampak zaradi butastega folka, ki pravi “lej, vsi to uporabljajo. Zih je najbols.”.
“Glede Linuxa in razvojnih okolij je najbolj nazoren primer Borladovega Kylixa.
Ponudili so izjemno razvojno orodje, ki je bila praktično kopija Delphija.
Linuxovi “razvijalci” pa so jo enostavno raztrgali.
Butci naj kar drkajo c++ do konca dni!”
Ne vem zakaj so ga sli tako napast, Kylix je kul. Je pa res, da je direkt iz skatle tezko napisat program, ki ga je dodobra nadrkan C programer sposoben strest iz rokava. Programerji nove dobe so res razvajeni. Se je pac nekaj scen treba na novo naucit…tako kot glej glej, pri prehodu z Windows na Linux.
“@tipson: povej v katerem povsem odprtokodnem okolju želiš razvijat (pa ni java ali lamp pod kar štejem tudi python+ruby+perl ipd namesto php), pa ti povem zakaj ;)”
V beleznici - kate, xedit in kar je se tega, kar omogoca oznacevanje kode v izbranem jeziku. (Saj je govora o _okolju_ in ne programskem jeziku, ne? :P) Compiler pozenem naknadno. Java je obupno pocasna, in edini razlog za njen sloves je prenosljivost. Jo pa uporabljam tudi jaz, ja. *skrije glavo v pesek* Phyton je se bolj pocasen, in ceprav sem bil na zacetku nad njim navdusen, mi gre zdaj na jetra, ko vidim, kako gloda po pomnilniku. C mi je se vedno zakon, po vseh teh letih - ne morem pomagat. Hiter je in pregleden.
“Če za orientacijo vzameva je v stroških desktop sistemov HW vzame 15-30%, licenčnine 10-30%, na izobraževanje in podporo delovanja teh sistemov odpade od 40-75% vseh stroškov.”
Najcenejsa licencnina za Vista Buisness (jebat ga, enkrat bo treba ikspeje zamenjat) košta okrog 120 evrov po komadu (ce sem prav razumel..?!), dvd z operacijskim sistemom Vista absolutno najmanj 300€. Za 10 legalnih racunalnikov das minimalno 1500 evrov, ne vkljucujoc tecajev in seminarjev v stilu “improve security of your vista network” in “razlike med MS Word 2012 in MS Word 2010″, da o licencninah za antivirusne programe ne govorim (Ne, niso drage. Ampak ce ne bi poganjal Windows, jih sploh ne bi rabil).
“Če se stroški izobraževanja in podpore, help deska samo zaradi drugače postavljenih gumbov povečajo za recimo 20-30%, že samo to povečanje odnese skoraj ves prihranek pri licenčninah, ostane ti pa seveda še predelava vseh aplikacij, novo usposabljanje podpornega osebja in kar je še podobnih bonbončkov, ki ti sicer ne prinesejo ničesar.”
Al pa za en projekt zaposlis programerja in mu reces glej, hocem, da je moj Open Office natanko tak kot Microsoft Word, ker predpostavljam, da so vsi moji zaposleni totalni idioti. Izvoli. Podporno osebje? Ja - Windows je zelo lahko zrusit, tudi ce nimas pojma, kaj pocnes. In Linux? Ni sans, da bo kar tako padel. Za Linux rabis dva cloveka, ki nudita tehnicno podporo, za Windows tri ali vec - govorim iz izkusenj. Predelava vseh aplikacij? Ne me basat - zakaj ze? Ce so napisane v Javi ali C ali C++ ali cimerkoli, kar ni Visual Basic.net oziroma v splosnem ne uporablja windows-ekskluzivnih knjiznic, ni potrebna nobena predelava, ampak samo rekompilacija, “ponovna izdaja”.
“Kljub 43. komentarjem še vedno nihče ni napisal primera poslovne aplikacije (slovenska rešitev), ki je pisana za Linux.”
Najbrz zato, ker ne obstaja nobena ’slovenska resitev’. Vse so namrec ze napisali grdi inu hudobni Tujci, in zakaj ne bi pograbil ze napisanega Tujega in ga enostavno prevedel v slovenščino (namesto da vse pisemo na novo), če pa je to manjsi strosek?
Pojdi pa prevedi starodavni HSQLDBM v slovenscino, ce te tako matra in besede “OpenOffice” nočejo v tvoja usesa. Ali pa pejd skozi Wine compatibility listo in poskusi par ’slovenskih resitev’ za Windows na Linuxu. Nekaj bo gotovo delalo…
“Odzive nekaterih je razumeti, kot da je izdelava programske opreme za okolje Linux zastonj in da so podjetja pripravljena svoje znanje zapakirati v odprtokodne rešitve. Močno dvomim. Naročanje SW za specifične rešitve pa je možno tudi za Windows okolje. Specifika se bo pa vedno plačevala, ne glede na to, ali je pisana za Windows ali Linux okolje”
S tem se strinjam. Problem je v tem, da je Windows ze takoj, a priori, iz skatle - strosek. Sam pravis, da se bo specifika vedno placevala in ja, placal jo bomo v vsakem primeru…sam v primeru Windows bos placal ze za platformo, na katero jo bos postavil, stroski izobrazevanja in pisanja programov bodo pa itak isti, ne glede na ceno operacijskega sistema.
“– Me pa čudi, koliko “poznavalcev” se najde, ki trdijo, da je Linux neuporaben. –
To nima veze. Govora je o zelencih.”
Nenavadno - vse do zdaj sem mel namrec obcutek, da se pogovarjamo o stroskih profesionalcev, glede na vse natolcevanje o programskih jezikih pa drzavni upravi pa tem.
“Sistemci na Linux in Unix mašinah so vedno bolje plačani kot na Windows mašinah.”
Seveda, ko jih je pa manj.
13. januar, 2009 ob 17:33
Mogoče pa je razlika Med Win in Linux samo ta, da Win plačam v trgovini Linux pa plačam
, ko mi stvari ne delajo kot bi morale in noben bog mi ne more pomagati.
13. januar, 2009 ob 20:31
To, končno. In pobuda je, tako kot je prav, prišla z vrha, saj je prehod smisel le, če celo “podjetje” hkrati menja programske rešitve, tako da ni problemov s prenosljivostjo in da imaš koga za vprašati, kako je nekaj poklikal.
Novi Office (OpenOffice seveda) je opisan tukaj:
http://odprtakoda.blog.siol.net/2008/10/17/openofficeorg-30/
Firefox ne uporabljajo samo še tisti, ki se jim ne ljubi dvakrat klikniti, da si ga naštimajo na svoj računalnik.
Pošto pa je pametneje brati na Linuxu, da nimaš toliko težav s črvi in podobnimi viroznimi neumnostmi, ki so bile izumljene za zaščito avtorskih pravic pisceh programja.
Tudi za ostale probleme programi delujejo bolje in hitreje na Linuxu. Seveda če jih na Linuxu razvijaš. Jaz sem pred leti imel samo enega (1)hrošča, ko se cel kup programja prestavil z Windowsov na Linux. Na Linuxu je seveda zadeva računala nekajkrat hitreje. Kar kadilo se je. Nekajkrat!
P.S. Seveda 3D igrice, ki so napisane za Windowse na Linuxu delujejo počasneje in okorneje. Morda pa res ne bi na ministrstvih še zamenjali vseh winsovih računalnikov takoj. ;-)
13. januar, 2009 ob 20:32
P.S. Predlagam takojšenj prehod na dualboot.
13. januar, 2009 ob 21:15
Le kaj imajo mladi mafiozoti na umu.Ziher je neka prevara u igri.Juri je z vsemi tovrstnimi žavbami namazan.
13. januar, 2009 ob 23:47
Free source, not free beer.
Odprtokodni programski opremi rečemo tudi ‘prosta’ programska oprema zato, ker se besedica ‘prosta’ prevede iz angleške besede ‘free’, ki pa je v tem kontekstu (free software) mišljeno kot “free as in freedom, not as in free beer”.
Prosta oz. odprtokodna programska oprema torej spoštuje mojo svobodo (freedom), ker jaz kot uporabnik lahko pogledam pod pokrov (izvorno kodo) programske opreme, da vidim, kako deluje, če me zanima ali jo morda tudi prilagodim svojim potrebam. To pri zaprti programski opremi ni možno, ker izvorna koda ni na voljo.
Je pa res, da je odprtokodna programska oprema v večini primerov zastonj in si jo enostavno posnameš z interneta. Ampak to sedaj ni nekaj zastonj samo po sebi, le poslovni model je drugačen. OK, domači uporabnik občuti ta ‘zastonj’ v pravem pomenu besede, večje organizacije pa ne čisto tako, saj pogosto najamejo/kupijo podporo pri firmah, ki se ukvarjajo z nudenjem podpore pri npr. integraciji odprtokodne programske opreme, prilagajanju programske opreme specifičnim potrebam podjetja ipd. Pogosto so te firme ravno tiste, ki so napisale te iste proste programe. Tako nekako, v glavnem: poslovni model je drugačen. Pogosti ti poslovni modeli lahko vključujejo tudi še kaj drugega kot podporo/prilagajanje, ki sem ju omenil, ampak se ne spoznam na to tako zelo, tako da se v to ne bi spuščal.
No, to sem sedaj razložil koncepte. Kar se pa tiče tega, kaj je dražje in kaj ceneje, se pa ne spoznam. Ampak ob zdravi pameti bi človek rekel, da ni razloga, da bi bilo odprto dražje. Kvečjemu obratno. Oz. jaz verjamem, da je odprtokodna programska oprema stroškovno boljša izbira, ampak v končni fazi zastonj vsekakor ni. No, ne vem, na denar se ne spoznam in me v bistvu sploh ne briga. Jaz odprtokodno programsko opremo uporabljam zato, ker spoštuje mojo svobodo (ker imam na voljo izvorno kodo) in ne zato ker je zastonj (je pa vseeno fino, da je zastonj, se ne pritožujem).
No še glede: odprtokodno vs. licenčno (kot piše v tej novici): Tudi prosta (odprtokodna) programska oprema je pod licenco (no, razen če je v t.i. public domain, ampak te so redke), ampak pod prosto licenco, npr. GPL. Licenca pač mora biti, da se prostost/svobodnost programske opreme sploh lahko zavaruje oz. da se v njej zapiše, da lahko gledam kodo, jo spreminjam, izboljšujem, redistribuiram spremenjeno ali nespremenjeno in pod kakšnimi pogoji. Tudi prostih licenc je več vrst in z različnimi omejitvami.
14. januar, 2009 ob 0:01
Kot sta že jodar in Đukanovič napisala, saj ni treba da začnejo linuxe uporabljat. Že če bojo MS Office zamenjali za Openoffice bo to zelo koristen korak.
14. januar, 2009 ob 7:08
BRAVO BRAVO BRAVO BRAVO Matevž Frangež, Luka Juri in Dejan Levanič !!!!
Koncno je nekdo pricel razmisljati z svojo glavo glede informacijskih sistemov, ki naj bi jih uporabljala vlada. Kar precej e-pisem sem poslal v zadnjih 5-6 letih razlicnim ministrom/poslancem v katerih sem jim predstavil in pojasnil prednosti odprtokodnih sistemov. Se najveckrat sem pisal bivsemu ministru za informacijsko druzbo v Ropovi vladi (oziroma sedanjemu predsedniku parlamenta), gospodu Pavletu Gantarju. Nikoli nisem prejel odgovora oziroma komentarja.
UPAM, da bo NOVA MLADA generacija poslancev KONCNO premaknila olesenelo miselnost upravnikov imformacijskih sistemov na vladni ravni.
Se enkrat BRAVO BRAVO BRAVO BRAVO Matevž Frangež, Luka Juri in Dejan Levanič !!!!
Seveda se morate zelo dobro zavedati, da bo Microsoft Slovenija uporabil VSA sredstva, da prepreci prehod vlade na odprtokodni sistem. Povdarek je na VSA SREDSTVA (legalna, pollegalna in ilegalna)
http://www.techworld.com/applications/news/index.cfm?newsID=6558
14. januar, 2009 ob 9:01
;)) Vedno sem preziral religijo v tehniki (ali pa celo religije nasploh). Zelo rad bi videl kakšne številke izračunov. Metodologije teh izračunov itd.
Jaz sem namreč videl različne izračune, v različnih podjetjih, z različnimi potrebami. Enoznačno ni bilo nikoli. Trditi, da so odprtokodni informacijski sistemi cenejši je približno tako kot če nekdo reče, da je bogat. Bogat v primerjavi s kom in na kakšen način.
Lahko se pogovarjamo o zasnovi programov, uporabnosti za določen poslovni model, tako kot se lahko pogovarjamo o kvaliteti razvoja programske opreme na eni in drugi platformi. Vendar pa, kot je v znani debati Torvalds - Tanenbaum slednji dejal:
“While most people can talk rationally about kernel design and portability,
the issue of free-ness is 100% emotional.”
14. januar, 2009 ob 12:56
@Janez: Sem upal, da bom kaj novega zvedel. Oboje sem uporabljal in Eclipse še uporabljam (v prostem času), pa žal ne dosegata funkcionalnosti Visual Studia. Počasi bom šaltal na 2008, kar bi naj, koolikor berem, bil še korak naprej. Sta dobra, samo nista tako dobra. Pa nisem navijač M$. Dokler delam v podjetju z dvema zaposlenima, se pač prilagajama trgu. To pa je Windows.
Sem zdajle poslušal prvič posnetek. Juri makes sence. Postopen prehod. S tem se strinjam. Začeti bi bilo potrebno z odprtokodnimi rešitvami pisarniških orodji.
14. januar, 2009 ob 13:20
Kot je že omenil eden od komentatorjev, je ključna zahteva, ki jo morajo postaviti naročniki IT rešitev, da mora delovati na spletu. V takem primeru je popolnoma vseeno, kateri OS je na računalniku in kateri brskalnik uporabljaš. eDavki in e-Uprava sta dober primer tega trenda.
Na ta način bodo podjetja in javne ustanove potem dejansko prihranile pri migraciji na FireFox / OpenOffice / Linux, seveda ker bo odpadel strošek licenc, dražji ali primerljiv pa bo ostal strošek administriranja takega sistema.