Varčevanje parlamenta

politika

Varčevanje parlamenta

7. januar 2009 ob 0:35 | Denis Sarkić |

Predsednik Državnega zbora Pavle Gantar o varčevalnih ukrepih v parlamentu, tako poslancev, ostalih zaposlenih kot njega samega.

Denis Sarkić

Komentarji - 6 x komentirano

winterman pravi:
7. januar, 2009 ob 2:02
zakaj novinarji od politikov pričakujete in jim težite, da šparajo, ko pa se lahko proti recesiji najbolj učinkovito borimo s povečano porabo.
ne vem zakaj bi vsi šparali, če vse to le še dodatno poglablja recesijo?
zapravljajte! povečajte potrošnjo! izženite recesijo!
Denis Sarkić pravi:
7. januar, 2009 ob 2:29
Maš prav. Ampak to je njihov piar - šparanje…
JB pravi:
7. januar, 2009 ob 9:58
@winterman
naša javna poraba je itak prevelika, tako da če je drugače ne moremo znižat jo dajmo pa pod krinko recesije. Sicer pa lahko “privarčevan” denar porabimo tudi drugače. Glavni problem te krize je nelikvidnost, ni krede, banke nimajo oz. ne dajo, gospodarstvo pa rabi denar in to predvsem kratkoročne kredite za financiranje obratnih sredstev. Torej tovrstno šparanje ni čisto brez veze, če bi znali denar pravilno prerazdeliti - ampak o tem, da ga ne znamo itak ne dvomim in iz tega vidika se strinjam da gre za PR. Kljub vsemu pa zgolj trošenje ni rešitev za recesijo - predvsem se postavi vprašanje od kod pa trošit če ni denarja.
Miha pravi:
7. januar, 2009 ob 11:31
Še malce nej si ukinejo pa bo še par € naneslo
luka pravi:
7. januar, 2009 ob 13:36
glede javne porabe in spodbujanja potrošnje; če plače visoki uradniki (poslanci ministri) ne porabijo in jim ostane na računih ali, da gre v delnice……potem to ni nič…. ne ga srat….

treba je trošit tako, da se dejansko nekaj kupi!!!

torej najboljša rešitev; poslancem in ostalim viskomi uradnikom; znižat plače za 20 % in ta privarčevani keš vložiti v razne inštitute ali mlada inovacijska podjetja, da si ti kupijo opremo………..
Boris Raj pravi:
8. januar, 2009 ob 12:05
Podpiram varčevanje in racionalno porabo proračunskih sredstev povsod, kjer so ta sredstva v uporabi, vendar sem v zadnjem obdobju vse bolj prepričan, da je vlada, še posebej pa njen predsednik, izgubil občutek za realnost, ker največji poudarek posveča pomenu samoplačevanja kavic in “menza kosil”, ki jih plačuje po krepko subvencioniranih cenah.Če je to primarni problem finančne krize, potem naj bodo cene kavic, hrane in drugih napitkov tudi v vladni in parlamenrani restavraciji tržne oz. brez subvencij. Vendar sem prepričan, da to ni glavni problem, kot tudi niso glavni problem plače poslancev, ministrov, predsednika vlade, predsednika države .. Temveč je problem v vodenju vlade in ne/ustrezni gospodarski, socialni, finančni in drugih politikah (npr. proračunsko metanje denarja v slovenske železnice, ki “požirajo” milijonska sredstva), problem je v javnih in tajnih naročilih, pobiranju davkov itd.

Skrbi me razmišljanje predsednika vlade, ki je za simbolično zmanjšanje svoje plače napovedal spremebo zakona, s katerim mu je plača tudi določena, ob tem pa pozablja (ali ne ve, kar me še bolj skrbi), da zakonodajni postopek ni zastonj in bodo stroški tega postopka zagotovo višji od privarčevanega zneska, ker ne verjavem, da bo sprememba zakona izvedena na osebne stroške in izven delovnega časa pripravljalcev ter parlamentacev, ki bodo ta zakon tudi sprejeli ter bo po proceduri tudi objavljen. Prepričan sem, da pri tem gre za zavajanje javnosti in predvsem za ceneno samoreklamo predsednika vlade.

Opažam tudi, da je predsednik vlade vse bolj “mojster za vse”, ker mimo koalicjskih dogovorov sprejema pomebne odločitve in vztrajno v kot potiska svoje sposobne ministre, katerim tako zmanjšuje pomen in možnosti uspešnega delovanja. Ravno taka filozofija vodenja vlade tudi rezultira prepričanje, da je samoplačništvo subvencioniranih kavic in “menza kosil” tudi temelj za izhod iz finančne krize države. Čas je za “dobro jutro predsednik”, vendar ne v smislu komedije!

G. dr. Gantarju in vsem zaresovkam ter zaresovcem pa želim srečno 2009 ter uspešno uresničitev naših ciljev!

Varčevanje parlamenta

Komentiraj