Najboljši, najskromnejši …
7. januar 2009 ob 11:12 | Jani Sever |Predsednik vlade se trudi. Trudi se biti všečen. Rad bi ugajal prav vsem. Zdi se, da gre enostavno za karakterno značilnost, ki je, odkar je prevzel funkcijo prvega ministra, postala samo še nekoliko bolj izrazita.
Ob koncu leta nas je premier razveselil z nastopom v oddaji Na zdravje. Bil je kar osrednji gost, ki je na nacionalni televiziji na Silvestrovo vsem zaželel srečno novo leto. Ganljivo. In precej perverzno. Predsednik vlade, ki prebivalcev svoje dežele ne pusti pri miru niti v novoletni zabavni oddaji. Morda se motim, ampak zdi se mi, da bi kaj takšnega lahko doživeli samo v kakšnih precej čudnih krajih. Le kje želijo težiti ljudem s politiki celo opolnoči in to celo za novo leto? Morda v kakšnem humorističnem šovu …
Da ne bo pomote, Na zdravje je v svojem žanru super oddaja. In prav nič ni narobe, če v njej občasno nastopijo tudi politiki. V Sloveniji so pač velike zvezde. Kar je nekoliko nenavadno, vendar tako pač je. Dovolj je pogledati na lestvice slavnih. In v oddaji Na zdravje so konec koncev nekoč gostili tudi Janeza Janšo. A to je bilo ob koncu slovenskega predsedovanja Evropskemu svetu. Kar se vsekakor sliši precej bolj razumljivo od ideje, da gledalkam in gledalcem privoščijo Pahorjevo novoletno voščilo.
A avtorji oddaje že vedo, kaj delajo. Drugače ne bi bila tako uspešna. Vprašanje je, ali to ve predsednik vlade. Dva dneva pred svojim voščilom nas je razveselil tudi z intervjujem v Obrazih. V njem je razkril, da je za novo leto izgubil nedolžnost. Še dobro, da so podrobnosti kot so kdaj, kje in s kom ostale skrivnost. Ni pa ostalo skrivnost, da se premier redi. Pravi, da nima več “radiatorjev”. Škoda. Lahko bi prišel na naslovnico, na kakšni fotografiji v stilu Beckhamovih reklam za spodje perilo Armani.
Ampak to, da je predsednik vlade prijazen in lep še ni vse. Je tudi najbolj skromen med vsemi. Lotil se je varčevanja. In to zelo resno. Zdi se kot da vsakomur, ki mu je pripravljen prisluhniti, razloži, da sam plačuje vse reprezentančne stroške. Tudi sadje, ki je na njegovi mizi v vladnem kabinetu. Kako lepo. Imamo premožnega in hkrati skromnega predsednika vlade, ki bi rad bil zgled vsem. Upamo lahko samo, da njegova skromnost ne bo vlade prikrajšala za kakšno pomembno srečanje ali da ne bo kdo lačen ali žejen.
S tem varčevalnih ukrepov še ni konec. Pahor se je namenil znižati plače celotni vladni ekipi. No, na žalost se je potem zataknilo in to ravno pri njem. Premier si menda ne more znižati plače, ker je njena višina vezana na zakonsko določen plačni razred. Neprijetna ovira, ki pa je za predsednika vlade gotovo premagljiva. Svojim sodelavcem je enostavno naročil, naj iznajdejo način, kako mu lahko znižajo plačo. In novica je bila sporočena javnosti. Kar je pravzaprav pri vsem skupaj najbolj pomembno.
Predsednik vlade, ki je pred začetkom svojega mandata obljubljal, da bo vlekel tudi nepopularne poteze v praksi ravna ravno obratno. Vsi pomembnejši premiki, za katere se je doslej odločila vlada, pričajo o tem, da je prav javnomnenjski učinek tisto, kar predsednika vlade najbolj zanima. Edina nepriljubljena poteza, ki jo je sprejel, je bilo imenovanje svetovalca za zunanje zadeve. A še tu je, kljub širokemu neodobravanju, jasno zaznati motiv ugajanja. Tako opoziciji, kot vsem, ki znajo ceniti širino duha.
Pri vsem skupaj ne gre toliko za vlado, temveč predvsem za učinek, ki naj bi ga vladni ukrepi imeli na javno podobo Boruta Pahorja. Zoprne stvari je treba od premiera čim bolj oddaljiti. Za kadre bo skrbela nekakšna komisija, ki pa na koncu ne bo o ničemer odločala. Za blaženje krize je pomembno predvsem mnenje sindikatov. Za vse skupaj pa je itak odgovoren Mitja Gaspari. O izbrisanih premier govori, kot da so ga v reševanje problema, v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča, skorajda prisili.
Na drugi strani je Pahor izbral nekaj enostavnih točk svojega delovanja. Ves čas nam dokazuje, da je dostopen za vse. Le kdo bi se še odzval prav vsem vabilom za nastope? Da je njegova širina duha izjemna. Le kdo bi mu lahko to po Ruplu še oporekal? Da je njegova skromnost lahko vzor vsem. Le kdo bi s takšno lahkoto nase prevzemal bremena varčevanja? In da je njegova odločnost fascinantno trdna. Le kdo bi se tako odločno postavil po robu Hrvaški? O njegovi lepoti pa kljub izgubi “radiatorjev” za zdaj še ne gre dvomiti.
Jani Sever
7. januar, 2009 ob 11:40
Borut, če si boš plačo znižal za enak odstotek, kot ti je od volitev sem padla cena pri,vsaj, tvojih volilcih, boš za svoje preživetje prisiljen beračiti.
7. januar, 2009 ob 11:43
ma vsak dan večja mona je, postal je kar je za radi takih, kateri so upali ,da bo prišlo do spremembe, in kršili svoja načela in volili zanj, borat, no, vsaj neki pozitivnega, zadnjič je kar je, predsednik vlade,
7. januar, 2009 ob 11:52
Janus Severius je pokazal svoj pravi obrazek
7. januar, 2009 ob 12:23
barbika pač oblečeš jo kakor jo hočes
7. januar, 2009 ob 12:39
Vsake oči imajo svojega malarja :)
Meni je Pahor grd človek, počeftana brada, volovska glava, ozke povešene rame in široki boki, rumena koža, nadute žnable.
Vse te lepote pa je magično poudaril njegov gospodar Dimitrij.
No, fantje imajo od nategovanja, še kar lepljive prste.
7. januar, 2009 ob 12:55
Nek “tip” se med vožnjo zave, da se je izgubil. Zagleda moškega na cesti in
ga prosi za pomoč: “Oprostite, ali mi lahko pomagate? Obljubil sem
prijatelju, da se ob dveh dobiva, sedaj pa zamujam in ni mi jasno, kje se
nahajam…”
“Jasno, da vam lahko pomagam. Nahajate se v avtu na zemljepisni širini
Sever 44° 30′ 18″ in na zemljepisni dolžini vzhod 18° 36′20″
in ura je 12, 23 minut in 35 sekund, danes pa je 23. dec. 2008 in
temperatura je 20 °C.
Človek v avtu vpraša: “Ali ste vi javni uslužbenec?” Ta mu odgovori:
“Jasno, le kako ste to ugotovili?” Moški v avtu odgovori: “Ker je vse, kar ste
mi povedali, tehnično gledano brezhibno, vendar je v praksi popolnoma
neuporabno; kljub vašim informacijam sem na istem, kot sem bil
prej …”
Tip na cesti pa ga jezno vpraša: “Vi ste pa iz ‘vodstva’, a ne?”
Tip iz avta je dokaj presenečen: “Res je … po čem pa to sklepate?” Tip s
ceste: “Dokaj enostavno: vi ne veste, kje se nahajate, niti vam ni jasno,
kako ste prišli do sem, in še manj vam je jasno, v katero smer ste namenjeni,
obljubili ste nekaj, česar ne morete izpolniti, in sedaj upate, da vam bo
nekdo drug rešil težavo: ste v istem dreku, v katerem ste bili, preden
sva se srečala … vendar me iz nekega čudnega razloga hočete
prepričati, da sem vsega tega kriv jaz!!!”
7. januar, 2009 ob 14:22
Jasno, kdo je kriv. Pojasnilo na
http://1tastar.blog.siol.net/2009/01/03/klinc-pa-taka-elektronika/
7. januar, 2009 ob 14:34
1. G. Pahor naj se ne trudi biti všečen vsem, ker vsem nikoli ne moreš biti.
2. To je samo igra, men gre počasi že kr na kozlanje.
3. V primeru recesije se tako zelo uporablja izraz zategnimo pasove. Napaka, zdaj moramo zapravljati, da poženemo gospodarstvo, ne pa varčevati!!!
4. G Pahor je narcisoiden, to je problem, itaq so pa vsi naši politiki isti, hehehehehehehhe
7. januar, 2009 ob 14:59
Da Pahor varčuje državne finance skozi lastno ravnanje, je povsem ok. Ampak naj ne bo to le pesek v oči, kar zaenkrat je. Tudi plače si še ni znižal, četudi je rekel drugače.
V celoti stroškov države tile njegovi reprezentančni stroški in še kaj, kar morda pride, itak ne pomenijo praktično nič. Tudi znižanje poslanskih plač in kakih beneficij se še videlo ne bo v državnem proračunu, niti kot kaka tisočinka ali desettisočinka njegovega obsega.
Se bojim, da skušajo na ta način le pripraviti moralno-etični teren, da bodo po žepu usekali druge, kjer se bo pa že poznalo - javni sektor in razne davkoplačevalce.
Predvsem pa bi bilo bistveno bolj koristno, če bi Pahor sku8paj s svojimi s kaj več pozornosti spremljal državne projekte, recimo izvajanje investicij. Tam bi z relativno malo napora, seveda pa z obilo nujnega znanja, lahko dosegel več tisočkrat več, kot s temi svojimi neumnostmi glede reprezentance ipd. Boljša priprava projektov, nadzor nad izvajanjem … Le pomislimo, koliko denarja, davkoplačevalskega seveda, je šlo pri šentviškem predoru. In takih projektov vam naštejem, kolikor kdo želi.
Nekaj malega bi nenazadnje lahko prihranili tudi, če bi imeli predsednika vlade, ki ne bi rabil toliko (dragih) svetovalcev in svetovalnih skupin okoli sebe.
7. januar, 2009 ob 16:54
Bravo Pahor!
Joj…Pahor…kaj pa stroški uporabe stranišča za tvoje goste ,ki jim boš plačeval hrano in pijačo ?
Ogrevanje stranišča,čiščenje,luč…amortizacija …?Topla voda,milo … itd…
Boš tvojim gostom pred “veliko potrebo” postregel tudi s toaletnim papirjem,ki ga boš sam kupil?
Torej,Pahorček,vse ali nič…
7. januar, 2009 ob 19:33
Všečne poteze se predsedniku vlade že vračajo kot bumerang. Ljudje se iz njih norčujejo. Ekonomsko gledano so tudi nesmiselne, saj s tem ne bomo rešili ekonomske krize.
7. januar, 2009 ob 20:02
Pahorjeve “všečne poteze” ?
Ne.Neumne so .
7. januar, 2009 ob 22:31
“Edina nepriljubljena poteza, ki jo je sprejel, je bilo imenovanje svetovalca za zunanje zadeve. A še tu je, kljub širokemu neodobravanju, jasno zaznati motiv ugajanja.”
Če zmoreš v tem prepoznaš motiv ugajanja, lahko motvi ugajanja prepoznaš tudi pri katerikoli osebi pri kateremkoli dejanju. :?
8. januar, 2009 ob 1:15
Tale članek so sigurno zapisali v uredništvu spletne strani www.zares.si, ki jo vodi Gregor Golobič. Mogoče je članek napisal kultur ministrica.
Zelo zanimiva, kako Dnevnik in Vest napadata Pahorja. Kučan verjetno ni zadovoljen s Pahorjem.
8. januar, 2009 ob 2:01
Tole raboto sam še Debitel podpira al kva?? Lašky in Drogy odpovedala sodelovanje???
8. januar, 2009 ob 9:17
He-he, takole kopiranje Jankovića pa ni povsem uspešno; Pahor se bo moral še kar kaj naučiti predno mu bo lahko segel do kolen.
Kar se mene tiče je vse skupaj še en dokaz več, da ljudje nismo neumni in da še vedno prepoznamo človeka po njegovih dejanjih in ne po celofanu. Žal pa se mora kvadriga z Marjetico rupel v prvi vrsti najprej izliti v poezijo, potem bomo lahko vzneseno vzklikali v en glas, da smo zmagali z … zmagali z …. zdravim razumom.
8. januar, 2009 ob 9:48
Dobro bi bilo, a vem, da ne bo nikoli, da bi se našel nekdo, ali skupina ljudi, ki bi resnično želela vzpostaviti en pošten red, oz. vpogled, v vse investicije zadnjih let. Pri tem mislim, onkološki inštitut, pediatrična klinika, gradnje avtocest, predori….. tu mislim, bi bilo potrebno uvesti res nepristransko, strog pregled prihodkov, odhodkov… kvaliteta končnega izdelka…. mislim, da skoraj vsak davkoplačevalec, ki vsaj malo misli s svojo glavo dobro ve, da je tu , samo v teh parih primerih toliko denarja, da se nam še sanja skoraj ne. A mnogo tega denarja je iizpuhtelo, tu se pa vedno postavlja vprašanje, vsi ti vodilni kadri so plačani za svoje delo in so “odgovorni” za nastale situacije. Odogavja nihče, plača nihče drug kot spet davkoplačevalci, ki so-smo kar tiho….denar se pa lepi na prste in prste in še prste novih “zaslužnih odgovornih”…ko človek vse to spremlja, mu gre na jok, ko vidi, kaj se dela, počasi, ko ugotovi , da postaja nemočen se lahko samo nasmehne , zamahne z roko, in to znajo ti velemožje spet spretno izkoristiti, to melanholijo, v svoj prid…..do kdaj, vprašam vas, do kdaj bomo dovolili vse to, kam mora pasti navaden človek, da bo spet dvignil glavo…?
8. januar, 2009 ob 10:07
Saj si bo premijer znižal plačo za cca 250 eur bruto, Matilda, ne bit preveč zahtevna … seveda nepotrebne zaposlitve in ljudje, ki nimajo dela, mu bodo veselo pritrdili in prispevali procentualno enak znesek za tak altruističen namem … bolje par evrov na mesec manj kot pa nič evrov na mesec za nič dela … in da bi potem morali v novi službi celo delati za svoj mesečni prihodek, mislem.
8. januar, 2009 ob 16:11
A ni Pahor ministrom najprej dal najvišje plače? Tako se jim znižanje ne bo prav nič poznalo. Medek, glede oči in malarja se strinjam s tabo. Tudi meni se zdijo lepši moški, ki vse svoje kocine pustijo na svojem mestu.
11. januar, 2009 ob 0:28
Demagogija, manipulacija, podcenjevanje, ignoriranje volje volilcev… itd. kar še je tega slovarja. Pač kumrovški sindrom - aplikacija anarhoidnega “odmiranja države” (Edi) namesto da bi vodilna ekpia uredila stvari in zagotovila ljudem višje, ne pa nižje plače… Stara boljševiška, kaj čmo.