Večina dolgoročnejših vlagateljev je komaj čakala, da se leto 2008 zaključi, saj so globalni finančni trgi zabeležili eno izmed največjih kriz v zgodovini. Nekateri delniški indeksi so izgubili tudi več kot 50 odstotkov vrednosti. Vlagatelji so z veseljem dočakali zaključek leta, kot da se bodo zaradi tega izgube izničile oziroma, da se bodo razmere na trgih stabilizirale.

Ob zaključku leta je zelo popularno dajati napovedi za naslednje leto, čeprav je ob trenutnih razmerah na finančnih trgih težko napovedati kaj se bo zgodilo v naslednjih nekaj tednih, kaj šele kaj se bo zgodilo v letu dni.

V zadnjem času med analitiki prevladuje mnenje, da nas v prvi polovici leta čakajo še težki časi, vendar pa naj bi delniški trgi v drugi polovici zabeležili odboj oziroma da naj bi takrat prišlo do začetka morebitnega dolgoročnejšega pozitivnega trenda. Večina teh napovedi temelji na tem, da delniški trgi gledajo vsaj šest mesecev vnaprej, saj se pričakuje, da se bo svetovno gospodarstvo začelo obračati nekje konec leta 2009 oziroma v začetku leta 2010. Zato bo veliko odvisno od tega, kako natančne so v povprečju ekonomske napovedi za leto 2009. Če bo svetovno gospodarsko stanje tem napovedim sledilo, res lahko pričakujemo ta scenarij. To bi pomenilo tudi, da večjih zlomov indeksov ne gre več pričakovati in da smo najnižje vrednosti videli v oktobru.

Drugi scenarij pa je, da bodo podatki iz gospodarstva slabši od trenutnih napovedi. Na to opozarjajo nekateri analitiki (Peter Schiff, Nouriel Roubini, Meredith Whitney), ki so že v preteklih letih svarili pred kolapsom na finančnih trgih, vendar se jih nekako daje ob stran oziroma se jih s strani medijev ne poudarja dovolj. V tem primeru lahko pričakujemo še slabše borzne čase.

Kdo ima sedaj prav? Tega seveda ne ve nihče. Kot lahko vidimo, so mnenja med analitiki kot ponavadi precej deljena, od nadaljnjih katastrof do hitrega okrevanja. Zato se je na podlagi samih napovedati težko odločiti kdaj bo pravi čas za dolgoročno investiranje, kdaj za zmanjšanje izpostavljenosti delniškim trgom in kdaj za čakanje ob strani. Nujno bo potrebno spremljati aktualna ekonomska dogajanja ter reakcijo trgov in se o investicijah sproti odločati. Na žalost trenutno ni drugega recepta.

So pa analitiki v povprečju enotni, da bomo na finančnih trgih še naprej deležni nadpovprečne volatilnosti, ki nas je spremljala predvsem v drugi polovici preteklega leta. Zato naj bi bilo to okolje primerno predvsem za kratkoročnejše vlagatelje, ki so precej bolj aktivni pri svojih investicijskih odločitvah. Zelo možno je, da ne bomo videli izrazitega trenda, a naj bi trgi vseeno nudili številne večje odstotkovne premike v relativno kratkem časovnem obdobju.

Kaj pa je storiti dolgoročnemu vlagatelju, ki ga ne zanimajo kratkoročni premiki? Ena izmed možnosti je, da poskuša prihajajoče obdobje izkoristiti za ohranjanje premoženja oziroma nabiranju prostih sredstev, ki jih bo imel na razpolago, ko pride do “ugodnega” časa za dolgoročne nakupe.

Čeprav večinoma trgujem kratkoročno, imam tudi sam še vedno del premoženja v dolgoročnih naložbah. Za ta del portfelja bom predvsem pozoren ob morebitnem testiranju najnižjih nivojev preteklega leta. Če kupcem uspe obraniti te nivoje, bom začel postopoma vlagati v podjetja tudi na dolgi rok. Če pa ti nivoji ne bodo zdržali, pa bom z nakupi seveda še počakal in nadaljeval predvsem z ohranjanjem vrednosti premoženja in čakal na stabilizacijo razmer.

Ena izmed pozitivnih strani kratkoročnega trgovanja je tudi ta, da smo pri svojih odločitvah precej bolj fleksibilni. Kar pomeni, da smo se vedno prisiljeni prilagajati trenutnemu stanju trga, volatilnosti, prisotnosti trenda itd. Tako smo se morali tisti trejderji, katerih strategija je držanje pozicije nekaj dni do nekaj tednov, prilagoditi tako, da smo v zadnjem letu pogosto spremljali dogajanje ob strani (v času, ko trend ni bil prisoten) oziroma smo morali občutneje zmanjšati velikost pozicij zaradi ekstremne volatilnosti tečajev.

Ravno zaradi izjemne volatilnosti tečajev pa sem sam prilagodil strategijo tako, da sem večino poslov odpiral in zapiral znotraj dneva, saj nisem bil pripravljen sprejeti tveganja držanja pozicije čez noč. Prilagajanje strategij aktualnim razmeram bo ponovno izjemno pomembno in morebiti ključno za pozitiven rezultat konec leta. Vsaj malo več fleksibilnosti in prilagajanja na nove razmere bo v novem letu nujno za vse vlagatelje.

Začetek novega leta je običajno čas, ko naredimo analizo trgovanja v preteklem letu. Kje smo se izkazali, kako smo se prilagodili aktualnim razmeram na trgu, katere napake smo storili, ali smo se držali zastavljenega trgovalnega plana (ali je trgovalni plan sploh bil ustrezen) ter na katerih področjih se moramo še dodatno izboljšati.

Ob koncu bi rad poudaril, da bi moral vsak trgovalec imeti sestavljen trgovalni plan. Gre za skupek pravil, ki se jih uporablja pri trgovanju. Najprej je potrebno določiti katere instrumente oziroma skupine instrumentov bomo trgovali, na podlagi katerih metod se bomo odločali glede vstopa, izstopa iz pozicij, kako bomo obvladovali tveganje, kako bomo določili velikost pozicij, način arhiviranja in analiziranja izvršenih poslov itd.

Eden izmed glavnih razlogov za sestavo trgovalnega plana je, da objektivno zastavimo proces odločanja. Trgovanje je pogosto obarvano precej emocionalno, zato si s planom postavimo določena pravila, ki se jih bomo v trenutkih skušnjav striktno držali in tako minimiziramo vpliv čustev. Hkrati nam ta pomaga pri analiziranju neuspešnih poslov, saj hitro vidimo ali je težava v doslednem sledenju pravil ali je potrebno prilagoditi plan trenutnim razmeram na trgu.

Čeprav nam sama sestava trgovalnega plana še ne bo zagotovila uspešnosti, bo pot k dolgoročnejšemu uspešnemu trgovanja brez zastavljenega plana precej bolj težavna.

Srečno in čim več trgovalnega uspeha v letu 2009.

Nikola Maljković
Avtor je analitik v trgovalni ekipi TradePort, Poteza d. d.