Vlada ne želi vplivati na odločitve skupščin, nadzornih svetov ali uprav podjetij, kjer je večinski lastnik država, je dejal premier Borut Pahor. Dodal je, da je vse, kar pričakujejo od vodstev podjetij, da delajo po svojih najboljših močeh za uspeh podjetij. Kot je novinarjem pojasnil predsednik vlade, “skušnjave, ki sem jim bil priča v začetku mandata, bistveno pojenjajo tudi znotraj koalicije”. Po njegovo je kadrovsko- akreditacijski svet (KAS) v tem smislu pripomogel k temu, da so pravila postala bolj transparentna. Pahor je glede Skimarja (Elan), ta je danes dobil nov nadzorni svet, izrazil željo, da se bo oblikovala najboljša možna ekipa, ki bo sposobna podjetje pripeljati do odličnih poslovnih rezultatov. Ob tem je spomnil, da so pred nekaj leti podobno obupovali nad usodo Peka, ki je danes dobro stoječe podjetje.

“Temu je tudi namenjen KAS, da s svojimi predlogi pomaga skupščinam, nadzornim svetom in drugim, da tam, kjer ti delajo v imenu države, delajo najboljši,” je dodal Pahor. Glede varčevalnih ukrepov, ki jih pripravlja vlada, je Pahor napovedal, da bodo s paketom ukrepov stopili tudi pred poslance, “vendar moram tukaj opozoriti, da je zakonodajna veja oblasti suverena veja oblasti”. Po njegovo bo tako treba z vodji poslanskih skupin doseči rešitev, za katero bodo lahko dobili podporo tudi v Državni zbor. Predsednik vlade se je dotaknil tudi notranjepolitičnih tem ter napovedal, da bo vlada v januarju predstavila vrsto projektov. “Želel bi si, da zakon o civilnih žrtvah vojnega nasilja vendarle naredi korak naprej,” je pojasnil in dodal željo, da se glede tega vprašanja na simbolni ravni pokaže, da zmoremo rešiti “vprašanja, ki so celo tranzicijo bremenila slovenski politični prostor”.

Aktualni premier o KAS-u in kadrovanju, varčevalnih ukrepih, Dimitriju Ruplu in sporu s Hrvaško:

Premier Borut Pahor je glede reševanja zapleta zaradi slovenskih zadržkov v pristopnih pogajanj Hrvaške z EU danes spomnil, da pobuda za srečanje s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem ostaja, vendar pa čas teče, pri čemer se z vsakim dnem zmanjšuje možnost za rešitev zapleta še v času češkega predsedstva EU. “Vsak dan, ki mine brez reševanja tega problema, pomeni manjšo verjetnost, da bi na prvi pristopni konferenci pod češkim predsedstvom prišlo do rešitve zapleta,” je dejal Pahor in dodal, da bo vlada v skladu s sklepi srečanja predsednikov parlamentarnih strank začela s pripravo deklaracije o reševanju odprtih reševanj s Hrvaško.

Predsedniki parlamentarnih strank so namreč na sestanku 17. decembra sprejeli sklep, da bo vlada pripravila predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje med državama. Tega bo nato predložila v obravnavo in sprejem v DZ. Slovenija je na pristopni konferenci Hrvaške z EU 19. decembra uveljavila zadržke pri enajstih poglavjih. Pri sedmih se je za to odločila, ker Hrvaška po njenem prepričanju v priloženi dokumentaciji posredno ali neposredno prejudicira mejo, pri štirih pa uveljavlja še druge vsebinske zadržke.

Hrvaška je tako v pristopnih pogajanjih z EU odprla le eno in zaprla tri poglavja. Če bi bili zadržki Slovenije odpravljeni, pa bi jih odprla največ devet in zaprla pet. Premier Borut Pahor je spričo zaostrenih odnosov s Hrvaško že takrat naročil slovenskemu veleposlaniku v Zagrebu, naj kabinetu predsednika hrvaške vlade posreduje njegov predlog za čimprejšnje srečanje premierov, na katerem bi po možnosti sodelovala tudi zunanja ministra. Sanader je poziv slovenskega kolega Boruta Pahorja sprejel, a le pod pogojem če bi bili na njem navzoči predstavniki EU. Enakega mnenja je tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić.

Denis Sarkić