Bojkotirajmo recesijo!
5. januar 2009 ob 11:00 | Katja Lenart |Za trenutek se bom vrnila v polpreteklo zgodovino in obudila spomine na študentska leta, saj niso tako zelo daleč. Spodobi se in pravično je, glede na to, da bo krasno novo leto 2009 po žepu menda butnilo (tudi) študentsko mladež. Vsaj kar se prehrane tiče.
Mojo pozornost je vzbudil poziv, ki ga je na Facebook napisala Jelena Štrbac. Ustvarila je dogodek, ki se mu na spletišču reče Bojkot restavracij, z njim pa vse študente poziva k bojkotu tistih restavracij, kjer študentski bon po novem stane več kot 4 evre. Dogodek se pričenja danes in naj bi trajal do srede, 4. februarja.
Do trenutka, ko to pišem, se je 33 ljudi prijavilo na dogodek z izjavo, da bodo restavracije morda bojkotirali. Dvainšestdeset jih je napisalo, da tega sploh ne bodo storili, medtem, ko se jih 1902 na povabilo še ni odzvalo.
Matral me je firbec in sem pokukala na ponovoletni cenik bonov v ljubljanskih študentskih prehranjevalnicah. Ni jih malo in cene različno nihajo. Ugotavljam, da je lahko tudi kebab kosilo, študent bo zanj odštel 0,97 evra (in toliko stane najcenejši študentski bon v Ljubljani), medtem ko ga bom jaz kupila za 3,50 evre. Bistvena razlika, mati država je v tem primeru konkretno odprla mošnjiček. Toda - kakšno kosilo je kebab?
Če pomislim na dobre stare čase, ko smo se drenjali pred ljubljanskim K4, da bi kupili tisto mesečno zalogo študentskih bonov, se mi kar malo milo stori. Preprost prizor s četico pridnih in lačnih študentov, ki disciplinirano (tudi po več ur) stojijo v vrsti in čakajo na tiste sprintane listke. Preračunavanje in izbiranje lokacij hranjenja lahko študentu vzamejo precej časa in energije. Je pa vse skupaj toliko bolj zabavno, saj tam srečaš ljudi, ki jih morda že dolgo nisi videl.
Sama sem to prakticirala bolj poredko, zadnja študentska leta pa sploh ne več, a nič ne de. Jasno mi je, zdaj toliko bolj, da so subvencionirani boni zlata vredni. V tisti slabi uri, ki jo imaš na razpolago med enim in drugim predavanjem, je vendarle treba nekaj pojesti. In zakaj bi moral to biti sendvič? (medklic: in zakaj mora biti moje kosilo zdaj, ko nisem več študentka, tako pogosto prav sendvič, burek ali piškoti?)
Je pa tudi res, če smem, da se človek v študentskih letih najlažje nauči veščin kuhanja. Takrat so mati nekje daleč in si prepuščen lastni iznajdljivosti. Naučiš se kupovati živila, ki se bodo funkcionalno vklopila v tisti študentski hladilnik, ki si ga deliš z množico cimrov. Ki konstantno puščajo mleko na mizi, čez noč često pojedo vso tvojo tedensko zalogo sira, jajc in čokolade. In si skuhaš testenine s paradižnikovo mezgo. Ali pa s tuno. V nekaj minutah je pripravljeno, pa še toplo je.
Ne, resno. To sploh ni slaba ideja, osamosvajanje študentov. Kaj pa če bi na fakultetah odprli javne kuhinje, kjer bi si lahko študenti sami kaj pripravili? Tam bi bil kakšen profesionalen kuhar, nekdo, ki se na kuho res spozna. Študenti bi se med pavzo sproščali v kuhinji, kuhali kavo, pekli piškote ali rezali zelenjavo. Zakaj pa ne, mar ni to lep prizor?
Zakaj morajo reveži kupovati študentske bone, ki sploh niso več tako zelo poceni in čakati na prazno mizo v restavraciji, kjer se ravno v času odmora drenja množica lačnih kolegov, ki so tudi kupili bone in so tudi ravnokar končali s predavanjem čakajoč na drugega (oprostite, res je dolg stavek)?
Zakaj bi bojkotirali restavracije, kjer študentski bon stane 4 evre ali več? Zakaj ne bi bojkotirali vseh? (Če smem pripomniti, v trgovini za štiri evre dobiš ravno liter mleka in štruco belega, morda tudi pašteto.)
In hej - zakaj ne bi bojkotirali kar države, ki nas v novem letu tako prijazno pozdravlja z recesijo v rokah?
5. januar, 2009 ob 11:14
Ne vem zakaj bi jedel po 4€ na bone? Če ma študent tolk dnarja, potem mu gre izjemno lepo in se nima kej bunit nikjer. Bone se dobi za 1,8€ in čist normaln kosil ješ, še več dobiš kot drugje.
5. januar, 2009 ob 12:35
največji umi so do velikih spoznanj in stvaritev prišli lačni!
5. januar, 2009 ob 13:07
Novo odkrita doktrina za težke čase na slovenskem: BOJKOT (malodane vsega) .. in kakšnih 5 let prepozno…
5. januar, 2009 ob 13:20
vam povem ,da mene recesija daje že skoz “bojkotiram”vse restavracije in tuid trgovine…naši študentje(ki delajopri nas), kr enkrat več dobijo plačano…(delajo dvakrat manj)…
da ne govoorim ,kako lepo pospravljam za njimi kar oni ne vidijo alli “ne vedo” .da morajo….!
medalija ima dve plati!
5. januar, 2009 ob 14:37
Seveda ima medalja dve plati. Vsi neštudentje pa radi opazijo le eno: da so študentje lenuhi, ki se “švercajo” na račun vas, pridne delovne sile, vam odžirajo delovna mesta, bolje zaslužijo, ter tudi ceneje jejo.
predstavlja pa dvig cen za en evro na bon kar precej za povprečen študentski žep.
no, še vedno je možnost prehranjevana s kebabom, o kakovosti katerega ne gre dvomiti (cena slednjih je ostala po večini skoraj nespremenjena, jih je tudi zmeraj več napram restavracijam z normalno prehrano)…
5. januar, 2009 ob 14:47
Dej no, v mojih cajtih so bili boni taksito precej poceni, za njih dobil toplo, neoporečno a vseeno obilno kosilo. Mislim pa, da ni potrebe po tem, da bi kakorkoli subvencioniral prehranjevanje v fensi lokalih tipa Đo Penjas, da pol gledaš uboge študente prava s kufri in kravatkami iz socialno ogroženih familij, kako jedo na bone sirote. Sam po moje se je ta koristoljubna naveza restavracije-študenti-ŠOU razrasla do te mere, da težko narediš korak v kako bolj razumljivo smer. Študentje bi pa lahko našli kak bolj plementi razlog za bojkot. Amen!
5. januar, 2009 ob 15:31
verjetno si preko študentskega servisa delal pred 10-imi leti ko se je še dalo živeti…pa si danes poglej standard ene povprečne delavske družine, iz kakršne prihajam tudi jaz….danes je tretjina študentov prisiljena redno delati, da sploh lako brezplačno študirajo, ker si njihovi starši ne morejo privoščiti…pa bi nekateri radi uvedli plačan študij in ukinili študentsko delo!?! Da ti povem še mojo plat: od 18. leta sem primoran skrbeti sam zase, ker starši zaslužijo le za položnice. Od nekdaj že redno delam in tudi redno študiram…pa še davke plačujem….Če še ne veš lahko študent zasluži približno 2800€ letno….takšna pot do intelektualne svobode je trnova, polna odrekanj in brez prave možnosti za normalno življenje…na koncu pa itak nimam kaj od tega-le diplomo in prazen žep!!!!IN POTEM SE TAKŠNI KOT TI ŠE SPLOH UPATE SPRAVLJATI NAD ŠTUDENTE!!SRAM TE BILO!!! Krivce za situacijo je treba iskati drugje in urediti zakone o zaposlovanju študentov. Nobeden pa ne razglaša, kako nekateri delodajalci izkoriščajo študente: neplačevanje, delo brez možnosti prostih dni, davčne prevare, mobbing, večja odgovornost za delo od zaposlenih (največji problem je neplačevanje)…. Drugi krivec (dežurni krivec) pa so študentski servisi, ki za izdajanje napotnic služijo mastne denarce- ko pa je treba pomagati študentu, pa mu obrnejo hrbet!!! Treba je pomagati ljudem, da čimprej diplomirajo, ne pa so zaradi reševanja socialne stiske prisiljeni podaljševati študij, na koncu katerega pa itak nima delovnih izkušenj in tako ca. 4 leta ne dobi službe…. Štipendije pa so itak mizerne: od kraja študija sem oddaljen 120 km, brez reednih prometnih povezav in dobivam 130€ štipendije, ki se je ”bye the way” v 2 letih ZNIŽALA za več kot 20% klub enakemu socialnemu statusu….CENE PA NAVZGOR, NAVZGOR….aja: študentski boni so se zopet podražili za povprečno 1€ na bon….pa si izračunaj, kaj dobiš za takšno štipendijo (hrane za 14 dni, kaj pa stanovanje in položnice)……država se že vsezkozi obnaša preveč mačehovsko do bodočih intelektualcev, ki naj bi bili ponos in gonilo države v prihodnje!!!!
5. januar, 2009 ob 16:34
Ej, bodoči intelektualci! Pri tako bedastih profesorjih, kot jim imate na EF in na FDV, se boste prekleto malo naučili, pa naj bo vaša rit polna za 2 ali pa za 4 evre!
5. januar, 2009 ob 20:16
@ trimidva
nič od tega,kar si omeni,l nisem imela v mislih….smo”žrtve”nepravičnosti,”zakonov”…sistema….se strinjaš!’..!
poanta je v tem: ,ko bodo studentje do/studirali bodo imeli zagarantirano boljše plače od “navadnih”delavcev….!
5. januar, 2009 ob 22:27
http://www.beyondbakedbeans.com/
5. januar, 2009 ob 23:09
Odličen link, hvala!
5. januar, 2009 ob 23:16
To knjigo je Guardian lani razdeljeval študentom ob nakupu časopisa. Brihtno ;)
5. januar, 2009 ob 23:26
@Tomaž
Študent nima omejitve pri zaslužku. Če gre čez kvoto pač plača malo dohodnine. Še vedno je to minimalno v primerjavi z “davki”, ki jih plačujejo ostali.
6. januar, 2009 ob 0:20
Do, to trenutka tega komentara se je vabilu na dogodek na Facebooku (1 dan po objavi) odzvalo več kot 2400 študentov … Članek je bil očitno spisan nekaj minut po tem, ko je bil dogodek ustvarjen saj smo že v nekaj urah nabrali več sto odzivov.
Novinarska točnost in objektivnost pa še kr toneta …
6. januar, 2009 ob 0:45
Jelena, kolumna je bila napisana včeraj ponoči in taki so bili podatki na omenjeni strani. Okoli polnoči. Ob tem, ko sem pisala, sem imela odprto to stran na Faceboku (http://www.facebook.com/event.php?eid=42877629892):
“Do trenutka, ko to pišem, se je 33 ljudi prijavilo na dogodek z izjavo, da bodo restavracije morda bojkotirali. Dvainšestdeset jih je napisalo, da tega sploh ne bodo storili, medtem, ko se jih 1902 na povabilo še ni odzvalo.”
Tako je tam pisalo okoli treh zjutraj, ko sem kolumno napisala. In ne vem, zakaj je tako pisalo in kaj je s temi številkami, ki tudi mene presenečajo.
Izmišljevala si pa res ne bom podatkov, lepo te prosim.
In sem vesela, da je takšen odziv. Morda pa tudi zaradi kolumne, tukaj se je oglasilo precej ljudi…
Kakorkoli, čestitam. Jaz bi se na tvojem mestu veselila tolikšnega odziva študentov.
S spoštovanjem
in vse lepo v novem letu,
Katja L.
6. januar, 2009 ob 2:22
Besede so nekaj, dejanja drugo. Bodi objektivna in updejtaj članek. Sej najbrž ni tako težko? :)
6. januar, 2009 ob 3:35
Članek je updejtan, vsebuje namreč direktno povezavo na Facebook, kjer se številke konstantno spreminjajo. Mislim, da je bralcu kolumne to razumljivo.
Torej, ponavljam, če natančno prebereš prve tri odstavke, je jasno, da gre za podatek, ki je spremenljiv. Jasno da ne bom številke popravljala vsak dan, mar ne? Ravno zato sem tam napisala vir (in tisti…”Do trenutka, ko to pišem…”) in že v osnovi polinkala stran.
Kaj tukaj ni jasno?
Ne podcenjujmo bralcev Vesti.
Pa lp,
k.
6. januar, 2009 ob 8:43
Jaz sem še vedno bralec Vesti, samo teh oslarij ne komentiram več!
6. januar, 2009 ob 9:41
Katja super ideja o kuhinji na faxih, prosim ne pozabit nanjo.
6. januar, 2009 ob 14:03
na srečo v MB še ni takšne krize s cenami, čeprav se je večina bonov podražila za 0.5€
7. januar, 2009 ob 9:22
@ Tomaž: ne pozabi, da gre subvencija za študentsko prehrano iz davkov, ki jih plačujemo davkoplačevalci, kar posledično pomeni manj javnih naročil in zato nižje plače dobaviteljem, slabše povezave, manj sociale, ….
———-
Študentom pa predlagam, da svoj gnev, če ga že hočejo imeti za nekaj, kar dobivajo zastonj, usmerijo v lokale kjer se prehranjujejo in od njih zahtevajo boljšo hrano, več hrane, nižje cene … ker ti lokali oz. njihovi lastniki mastijo svoje prste z denarjem, ki je razlika od vrednosti bona do prodajne cene hrane na račun davkoplačevalcev!!
7. januar, 2009 ob 9:39
Pozdravljeni,
jaz bi pa samo komentiral n apisan članek. Tako amaterskega, ohlapnega, z nekimi smešnimi idejami članka pa ne bi pričakoval od novinarja na vest.si. Nočem bit nestramen, samo hočem dat kritiko, ker si študentje ne zaslužijo tako bednega poročanja.
Lp
7. januar, 2009 ob 12:40
..ZA KUHINJO NA FAKSU …DOBRA IDEJA, VSAK MALO POMAGAL (SOUSTVARJANJE)…
ZANIMIVO KREATIVNO ..LE TAKO BI BILI VSI ZDOVOLJNI ,KER BI TUDI SAMI IMELI UVIID IN MOŽNOSTI ODLOČANJA ….”
VSE SE DA SAMO ČE JE VOLJA …VSI BI IMELI KORISTI!..
7. januar, 2009 ob 12:42
…vkrizi bo to alternativa za tudi za vse drugjavne kuhinje ,ki so skupno soustvarjamo…kajti kuhinje za revne so ponižujoče..!tukaj so možne “spremebe”..!
7. januar, 2009 ob 14:10
@Logos: To je kolumna. To ni članek. Saj razumeš? Hvala za kritiko in - a lahko vsaj malo argumentiraš, da bom vedela kaj konkretno ti ni všeč?
Hvala in lp,
Katja.
7. januar, 2009 ob 15:38
ko sem bil študent, sem svoje bone predajal obubožanim prijateljem iz slovenije, ker je meni kuhala mati. pa če sem rad jedel njeno ceneno hrano, ki je povzročala jetiko ali skorbut, ali pa ne. užaljena bi bila, če bi jedel drugje.
po (hmm, kdaj sem diplomiral?) trinajstih letih je zanimivo, da boni še vedno obstajajo. in študentje, ki se morajo preživljati z delom. in štipendije, ki zadoščajo za javna prevozna sredstva ter kakšno molekulo žvečilnega gumija ali drugega prehrambenega priboljška. in hkrati tudi študentje, ki jim je vse v zibel položeno. pizda, nekaterim še mamica ali oči kličeta okoli in rihtata papirje ter hodita na govorilne ure.
pa poglejmo še en primer krepostnosti (bravo, tomaž). moja bejba je redna študentka. ima 150 ojroff štipendije, 300 zasluži prek servisa, najemnine in položnic ima za 350, proletarski starši nimajo, da bi kaj pristavili, jaz tudi bolj malo pomagam s svojo nihilistično ritjo, po drugi strani pa so njeni sošolci vsi eni mamini sinčki, ki lahko mislijo samo na učenje in žuranje.
fajn kolumna, katja, ne ženi si k srcu jeleninega pikolovstva (nisem gledal povezave, vendar mi poteza babnice smrdi po kandidiranju v študentski parlament) in pa logosovega zaničevanja, ker gre ziher za švercarja bonov …