Rupel zaposlen na MZZ
4. januar 2009 ob 22:52 | Denis Sarkić |Posebni odposlanec za zunanje zadeve v kabinetu predsednika vlade (KPV) Boruta Pahorja, t.i. leteči veleposlanik Dimitrij Rupel je po trenutno veljavni pogodbi o zaposlitvi uradno zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) na Prešernovi 25 v Ljubljani, točneje v direktoratu za evropske zadeve in politično bilateralo, kjer bi moral voditi delovna področja ali pomagati pri vodenju teh področij, sodelovati v njegovih projektnih skupinah in opravljati druge naloge po navodilih vodje - generalnega direktorja direktorata Bogdana Benka.
A vendar Dimiitrij Rupel nima svoje službene pisalne mize na MZZ, ampak v starem delu vladne palače na Gregorčičevi 20, v t.i. Marjanovi sobi, pisarni nekdanjega podpredsednika vlade Marjana Podobnika. In kako je to mogoče, da javni uslužbenec ne službuje na pravem naslovu? Rupel namreč še vedno nima podpisanega ustreznega aneksa k pogodbi, v katerem bi bile določene njegove nove naloge, saj tudi statusa posebni odposlanec za zunanje zadeve naša zakonodaja (še) ne pozna. Že na začetku naj bi bilo predvideno, da bosta MZZ in KPV z Ruplom podpisala t.i. tripartitni aneks k pogodbi o zaposlitvi, s katerim bi letečega Dimitrija za dve leti premestili z zunanjega ministrstva v premierov kabinet, a se to, najverjetneje zaradi težav pri sestavi njegovih novih nalog ali določitvi statusa, še ni zgodilo. Po drugi strani pa bi moral biti takšen aneks zelo precizno napisan, saj bi si v primeru napačne dikcije Rupel zaprl vse možnosti, da bi še kdaj poskušal postati veleposlanik, kar sicer tudi po trenutno veljavni zakonodaji ne more. Vendar v upanju na spremembo zdaj povsem neumnega zakona, dodatni politični volji vlade in nenazadnje tudi milosti zdajšnjega ali prihodnjega predsednika republike, bi moral biti Rupel vseeno zaposlen na MZZ-ju.
Samuel Žbogar in Dimitrij Rupel ob primopredaji poslov Foto: DENIS SARKIĆ/VEST
Trenutno bolj pomembno vprašanje, od njegove plače in delovne mize, povezano z Ruplom pa se glasi: ali morda leteči veleposlanik Dimitrij, kot posebni odposlanec Rupel, svojo velepomembno telefonsko beležnico in ostale usluge premieru Pahorju posoja na črno?
Pogodba o zaposlitvi - Dimitrij Rupel na MZZ:
Leteči veleposlanik premiera:
Denis Sarkić
5. januar, 2009 ob 0:21
ups…
5. januar, 2009 ob 2:51
http://www.mladina.si/dnevnik/03-01-2009-rupel_dela_na_crno/
Komentator tam pravi:
2009-01-04 21:35:28 by Janez Turk
Inšpektorji za delo - na plan!
Če ta informacija, ki sem jo prebral v Mladini, ki je že po tradiciji najboljši tednik na Slovenskem, pa ne bom tu našteval njegovih superlativov, drži, potem se bodo morali inšpektorji za delo po teh dolgih novoletnih počitnicah jutri kar hitro zganiti in prelistati Zakon o delovnih razmerjih, ki je bil sprejet v Državnem zboru RS pod predsedstvom Boruta Pahorja in sicer 24. aprila leta 2002. Posebej bi veljalo pokukati v njegov 15. čl., ki v 2. odst. določa, da mora delodajalec delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo delovnega razmerja, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob sklenitvi delovnega razmerja. Ne eno, ne drugo, ni bilo storjeno. Ne tri dni pred predvideno sklenitvijo, ne po njej. Oziroma do danes še ne.
Potrebno pa si bo ogledati tudi 23. čl. ZDR, ki v 1.odst. določa, da mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, prosto delovno mesto javno objaviti. Tudi to ni bilo storjeno.
Poškiliti pa bo treba tudi v zakon o javnih uslužbencih (21.čl.) in si prebrati še zakon o zunanjih zadevah, ki v svoji sistemizaciji delovnega mesta »posebni odposlanec za zunanje zadeve« ne pozna. Pozna pa delovno mesto veleposlanika, vendar pa - kolikor mi je znano – Rupel veleposlaniškega dela na MZZ ne opravlja, ampak opravlja v kabinetu predsednika vlade dela in naloge » posebnega odposlanca za zunanje zadeve«.
Za nameček pa naj si inšpekcija za delo ogleda še Kazenske določbe ZDR, ki v svojem 231. čl. , 3. odst. delodajalcu nalagajo kazen okrog 1.300 današnjih evrov, če delavcu ne izroči pisnega predloga o zaposlitvi v skladu z 2. odst. 15. čl. ZDR. Kolikor nas je kabinet predsednika vlade seznanil, Rupel pri njih opravlja prosta dela in naloge posebnega odposlanca za zunanje zadeve, ki pa v državni upravi oziroma v predsednikovem kabinetu niso sistemizirana. Ali je to dodatna kršitev ZDR ali pa gre zgolj za vladno šlamastiko, ali pa morda za novo obliko zaposlovanja na črno, pa naj ugotovijo za to pristojni organi. Kot davkoplačevalec imam pač pravico izvedeti, ali plačujem »veleposlanika«, ki veleposlaniških del ne opravlja, kar je očitno, ali plačujem posebnega odposlanca za zunanje zadeve, ki je zaposlen v kabinetu predsednika vlade, ali pa morda samo opomničarja?
5. januar, 2009 ob 4:44
Rupel ni zasposlen na MZZ-ju.
Mi smo vsi zaposleni z Ruplom.
Morali bi si izmisliti novi poklic “rupeliznik” ali pa “rupelator” (informator o Ruplovih razvadah)
Od Mete-metle, do depeše (btw kje pa so sedaj te depeše?), do nakupov med delovnim časom,
sedaj pa še to.
Kaj ko bi kaj napisali o ubogih Palestincih v Gazi ?
Rupla pa enostavno ignorirali.
5. januar, 2009 ob 6:49
aha, zdej te pa imamo Sarkiću. Zdaj se namreč ve, kdo je delal predvolilne filmčke. a ha!!!
5. januar, 2009 ob 7:44
oh, v teli državici je marskej na črno….
5. januar, 2009 ob 9:46
Kje si pravna država?
5. januar, 2009 ob 10:22
Še enkrat se vprašam: Le s čim vas ta jebeni Rupel tako drži za jajca, da tko cvilte?Upam,da kdaj zvemo.Moje skromno mnenje je,da nimate niti male šanse proti njemu.Razen ,če se poslužite starokomunistične opcije…….
5. januar, 2009 ob 11:12
Pa sej je itak vse na črno in po vezah
5. januar, 2009 ob 11:23
Katastrofa !
5. januar, 2009 ob 12:09
A to ima plačo za izdajo Slovenije?
V dosmrtni zapor s temi političnimi klavci!!!!
5. januar, 2009 ob 12:19
MZZ, tudi jaz bi… Dajte mi kaksno javno narocilo na firmo za 4×12x3000€… Obljubim, da boste lahko uporabljali tudi vse moje telefonske in kontakte…
5. januar, 2009 ob 12:59
Delo, Mladina, Vest… ostali pa bolj potihem o tem.
Tole je iz DELO, 30.12.2008, “Kandidat za veleposlanika se ne more sam ocenjevati”:
“Rupel se je po izteku mandata zaposlil na MZZ. Pogodbo so podpisali 21. novembra. TAM JE ŠE VEDNO ZAPOSLEN, čeprav »je bil na predlog predsednika vlade imenovan za posebnega odposlanca za zunanje zadeve in delo opravlja v prostorih kabineta predsednika vlade«, kot so nam povedali na MZZ.
Rupel v intervjuju potrjuje, da se še ni odločil, ali bo sploh sprejel vlogo Pahorjevega odposlanca. Če to stori, se bo diplomatski škandal »pometel pod preprogo«, če pa ne, bo »uspelo tistim, ki hočejo disciplinirati predsednika vlade«.
5. januar, 2009 ob 13:06
Naj kdo tega kretenskega odposlanca vpraša kaj je svetoval Pahorju glede Palestine in Gaze?
Ali je obljubil Izraelcem neomejeno klanje v koncentracijskem taborišču? Bo Rupel spet kakšnega palestinskega otroka okrutno uporabil za piar na TV? Bo zavaljeni slon doniral premično bolnišnico in osebje (kirurgi). Neeee! Ker sloni letijo. Moram it kozlat, sram me je, da imamo take svetovalce.
5. januar, 2009 ob 13:49
sARKIĆ, ZOPET NEOMEJENO TOLERIRAŠ BRUTALNE IN ČLOVEKU NEPRIMERNE NAPADE NA GOSPODA rUPLA in ne opozoriš zadrtih maščevalnih stalinistov na LAŠKEM Spletu, tudi danes in
dovoljuješ celo grožnje že veš katerih zoper samo življenjwe.Vso zadevo se m že posredoval Državnemu tožilstvu saj gre pri teh umazanih grožnjah za hude oblike kaznivih dejanj.v PRAVNI DRŽAVI BI MORALO BITI TO NEKAJ NEZAASLIŠANEGA IN Z OBTOŽNIM PREDLOGOM PREDANO PREISKOVALNEMU SODNIKU.
5. januar, 2009 ob 14:45
@uničevalec rdečuhov:
ROTFLOL
5. januar, 2009 ob 14:46
http://www.delo.si/clanek/73793
Vse do tega dne sta Jambrek in Jerovšek za »predustavni referendum« na vse načine skušala pridobiti tudi dr. Bučarja. A se ni dal. Nato je odšel v ZDA. In to je bil čas, ki ga je Jambrek skušal izkoristiti za svojo na videz majhno - le zoper Bučarja - zaroto. Demos naj bi njegov predlog sprejel med Bučarjevo odsotnostjo. Na srečo sem to njegovo nespametno in ponesrečeno, z osamosvojitvenega vidika pogubno zamisel pravočasno spregledal, njeno uresničitev pa v zadnjem hipu preprečil. Pogubno, ker bi z njo zapravili tisto, čemur so stari Grki dejali kairos, pravi trenutek; kajti predustavni referendum bi osamosvojitev potisnil v pojutrišnjo meglo, se pravi v nepredvidljivo prihodnost. Jambrek je ob najinem soočenju v četrtek, 8. novembra, sprevidel, da sem ga spregledal. Da mu ni uspelo prelisičiti me, in zato je takoj privolil v moj plebiscitarno osamosvojitveni predlog. S tem ni bila preprečena le nesprejemljiva odložitev osamosvojitve, ampak je bil preprečen tudi razdor v strateškem vodstvu Demosa.
V Poljčah sta bila Jambrek in Jerovšek bržkone prepričana, v tej samozaslepitvi pa živita menda še danes, da sem nastopil, kot prvi, v vlogi člana naše trojice, strokovne, se pravi ekspertno-izvajalske skupine skupščinske ustavne komisije. V resnici pa sem spregovoril, ko sem poslancem predstavil strateške razloge takojšnjega osamosvojitvenega plebiscita in njegov kulturno-politični pomen, v imenu - po doseženem soglasju v njem - neformalnega strateškega vodstva Demosa. Nastopil sem torej kot nosilec dveh vlog. Jambrek in Jerovšek pa le v eni vlogi, prvi kot glavni, ustavnopravni izvajalec, drugi pa kot nomotetični podizvajalec strateških odločitev Demosa. Zato njun pogled slej ko prej ostaja zožen.
Komu se je morda zdelo, da se stvari v Demosu dogajajo kar same od sebe, a bile so vselej dogovorjene in pripravljene, vsaj glede ključnih izhodišč. Od ustanovitve Demosa 1989 in plebiscita 1990 prek samorazpusta Demosa 1991 do izročitve večinske oblasti liberalnim demokratom 1992 in Pučnikovega vstopa v Drnovškovo vlado. Prav Pučnik je bil najodločnejši zagovornik ustavitve klerikalne oz. nacionalistične desnice; in konec leta 1991 najbolj nepopustljiv v nameri, da razpusti koalicijo strank Demosa. Seveda pa je bil tudi najbolj radikalen pri vzpostavljanju plebiscita; tako zelo, da je njegov datum, 23. decembra 1990, ki je bil v Poljčah dopoldne razumljen še kot pogojen, popoldne na Ptuju že razglasil kot brezpogojnega.
Kje je posnetek?
V vsem tem torej ni nič misterioznega. Edina skrivnost, ki obstaja v tej zvezi, je skrivnost, ki je vsebovana v naslednji Janševi trditvi iz precej razgrete razprave med nama pred desetimi leti: »Ampak tisto, na kar sem jaz tam opozoril, in na tem razgovoru in potem na seji poslanskega kluba, kar je posneto, je to, da se Slovenija decembra ‘90 ni bila sposobna vojaško upreti agresiji JLA, če bi do nje prišlo. Da potrebujemo najmanj pol leta. In zato je potem v zakon o plebiscitu prišlo to, da se osamosvojitev udejanji šest mesecev po plebiscitu. Ne samo zaradi vojske. Tudi druge stvari niso bile pripravljene. Na te stvari sem jaz takrat opozoril. Sedaj pa ti rečeš, da si me prisilil, da sem za plebiscit. Potem to tako izgleda, da jaz nisem bil za osamosvojitev. Oprosti, jaz sem takrat vedel, da imam samo eno vojaško enoto, ki šteje 20 ljudi, in da se s tem ne morem upreti jugoslovanski armadi.« To je bilo objavljeno v Janševem strankarskem glasilu Demokracija 13. februarja 1999 pod naslovom Šentjoški dialog: Tine Hribar - Janez Janša; tisto, kar ob tem ostaja skrivnost, pa je slej ko prej vprašanje, ki se mu ni mogoče izmakniti: Kam je izginil posnetek, o katerem govori Janša?
Zakaj tega izredno dragocenega posnetka nikjer ni? Zakaj vse doslej ni bil, kolikor vem, še nikoli javno predvajan? Upam, da ni izginil za vedno. Kajti njegova objava bi razvozlala marsikateri vozel nasprotujočih si trditev o pobudi za plebiscit. Neposredno bi osvetlila in s tem že tudi razjasnila vsaj del dogajanja v Poljčah.
Iz Sobotne priloge
5. januar, 2009 ob 15:20
partizani so definitivno za palestince
ubiješ par izraelcev (nemcev) iz zasede in se “herojsko” umakneš v gozd (bunker).Nakar iz varnega opazuješ,kako izraelci (nemci) pobijejo celo tvojo vas in požgejo vse bajte.
dražgoše press
5. januar, 2009 ob 16:23
@uni-rdeč, včasih je potrebno najprej pospraviti pred svojim pragom in se soočiti s svojimi komentarji…
5. januar, 2009 ob 20:34
..veste kaj ..?….men se že rahlo temni!
5. januar, 2009 ob 20:41
v štrigon ..povej mi a ti mozlolček na sredi čela ne povzroča nenehnih težav nonstop “brkaš” po njemu..!..najprej boli pol zori …ecc ..same težave z njim..!
6. januar, 2009 ob 8:05
Imam občutek, da g. Rupel ne bi želel komentirati tega za kakšno večjo domačo televizijo ali morda za tuje medije. Posnetek iz oddaje Svet na Kanalu A, včeraj ob 18:00 na spletu ni zasledljiv - ali pač… morda kdo ve?
Nagradno vprašanje: Koliko časa potrebujejo slovenski politični spin-doktorji, da preobrnejo eklanantno delovno-pravno šlamastiko, ki bi morala imeti za posledico odstop ali dva, v politično zmago?
Kaj dela na svojem položaju v MZZ Bogdan Benko, če ni sposoben nadzorovati svojih podrejenih?
8. januar, 2009 ob 2:37
@Blaž
http://poptv.si/
8. januar, 2009 ob 13:54
no ja… pa najdimo tolele
http://poptv.si/
Oddaje POP TV / KANAL A
Svet
05.01.2009
1. del
minutaža 09:29
Sicer hvala, bilo bi pa bolje to videti na Youtube formatu… hitreje dosegljivo.