Sreda, 31.12.2008

»Leto 2008 je bilo v političnem smislu resnično izjemno, v marsičem neponovljivo.« - razmišljanje podpredsednika SDS dr. Milana Zvera o iztekajočem se letu 2008.

O Svetu
Letos je bilo ogromno dogodkov globalnega pomena. Veliko spopadov, vojn, terorističnih napadov, dvigov in padcev cen surovin, pa tudi veliko dobrih stvari. Izvoljenih je bilo veliko novih predsednikov, mnogi so odšli. V zadnjih dneh leta 2008 je tiho odšel tudi eden od največjih analitikov geostrateških procesov Samuel P. Huntington, harvardski profesor, ki je pred več kot desetletjem izdal znamenito delo »The Clash of Civilizations«. Predstavil nam je grenko resnico, da se je svet po hladni vojni spremenil v večpolarnega, da je konec »gospostva« zahodne civilizacije, ki postaja le ena od mnogih, pri čemer izgublja v gospodarskem, političnem, demografskem in vojaškem smislu. Kaj bodo pomenili kulturni trki v prihodnosti, bomo šele videli. Lahko so veliko bolj nevarni, kot so bili nekoč tisti, ki so nastajali zaradi imperialističnih, ideoloških ali socialnih nasprotij. Kaj bo v ta novi geostrateški vozel prinesla sprememba oblasti v ZDA, kjer z izvolitvijo prvega temnopoltega predsednika padajo tradicionalni ameriški tabuji? In kako se bo v prihajajoči krizi znašla EU? Ali bo zmogla pospešeno uresničevati lizbonsko strategijo ali pa se bo njena konkurenčna sposobnost še zmanjšala? Velika vprašanja, na katera leto 2008 ni dalo odgovora. Dejstvo pa je, da so geostrateške karte na novo premešane in da bodo uspeli le pogumni in sposobni. Za konkurenčnost EU, naše kulture in civilizacije niso več potrebne križarske vojne, ne kakšne druge. Čistega zmagovalca ne bo, bodo pa poraženci. In temu se lahko izognemo le, če bomo imeli več znanja kot drugi, če ga bomo znali bolje uporabiti in če bomo gradili na vrednotah, ki so nas utemeljile kot civilizacijo.

O Domu
Slovenija je 1. januarja 2008 prevzela veliko in odgovorno nalogo - vodenje Sveta Evropske unije. Spomnim se s kakšnim zanosom, a tudi spoštovanjem in predanostjo, smo se lotili tega poslanstva. Bili smo dobro uigran tim, dobro pripravljeni na vodenje evropskih politik, saj so priprave trajale skoraj dve leti. Skupaj s Komisijo in Evropskim parlamentom, smo uresničili glavne prioritete in cilje. Nismo naredili veliko le pri t. i. skupnih evropskih politikah, ampak tudi pri t. i. mehkih politikah, ki jih koordinirajo države članice, kot so na primer kultura, šolstvo, mladina in šport. Evropski ministri se tudi v času predsedovanja velike Francije z nostalgijo spominjajo slovenskega predsedovanja. Takratni predsedujoči Svetu EU - predsednik SDS in takratni predsednik Vlade RS - Janez Janša, je svojo vlogo opravil odlično, ocene iz tujine so nas navdajale z navdušenjem. Vsak od ministrov, ki smo vodili posamezne formacije Sveta EU, pa ima svojo zgodbo o uspehu. Mnoge bodo žal, tudi zaradi slabše medijske pokritosti, padle v pozabo. Pa ne bi smele, predvsem zaradi mlajših generacij, ki bi morale poznati štiri »mega-zgodbe« novejše slovenske zgodovine: 1. demokratizacijo, 2. osamosvojitev, 3. vstop Slovenije v evro-atlantske povezave in kot krono še 4. vodenje EU.

Toda bolj kot to, bo leto 2008 ljudem ostalo v spominu po dobrih socialnih in gospodarskih razmerah, ki pa so se žal v zadnjem času pričele slabšati. Kljub visoki ceni nafte in hrane, ki sta za Slovenijo predstavljali zelo neprijeten inflacijski pritisk, smo Slovenci živeli standard, kot ga še nismo nikoli. Vse to se je odražalo tudi v bolj optimističnem odnosu do življenja, ki se med drugim kaže v tem, da se v Sloveniji rodi iz leta v leto več otrok. Po dolgih letih lahko tako v letu 2008 pričakujemo letni prirastek prek magične meje 20.000 novorojenčkov, kar je glede na pretekla leta pravi baby boom. Počakajmo uradne statistike.

V tem letu nas je zapustil tudi nekdo, ki je močno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino - dr. Janez Drnovšek. Na žalost se je tudi po njegovi smrti videlo, kako malo znamo Slovenci ceniti ljudi, ki so se tako pomembno zapisali v slovensko zgodovino. Tudi odnos do državnikov je eden od pokazateljev državljanske in politične kulture, ne glede na to, ali nam je bil neki državnik ideološko in politično blizu ali ne.

Spomladi 2008 so se tudi zgodile aretacije nekaterih ljudi iz t. i. gradbenega lobija. Za trenutek se je zdelo, da je slovenska država močnejša od kapitala in zasebnih vplivnih mrež. Nadaljnji postopki zaenkrat še ne potrjujejo, da smo že do konca konsolidirana pravna država.

Leto 2008 nam bo ostalo v spominu tudi kot Trubarjevo leto. Petstota obletnica njegovega rojstva nam je omogočila, da smo v kolektivni spomin našega naroda ponovno pritegnili veliko delo, ki ga je za slovensko kulturo in slovenski narod opravil Trubar s svojimi sodobniki. Prav na tem projektu je vsa visoka slovenska politika dobro sodelovala, zato je tudi izvrstno uspel. V Sloveniji je bilo tako kar nekaj tisoč prireditev v čast Trubarju.

Seveda ne moremo mimo dosežkov naših športnikov. Slovenski športnice in športniki so nas navduševali pozimi in poleti, med drugim smo se veselili tudi prve zlate medalje v atletiki Primoža Kozmusa ter številnih drugih izjemnih dosežkov.

Težko bi razvrstili navedene dogodke po pomenu. Septembrske volitve, ki so prinesle novo koalicijo, bi si zagotovo zaslužile pomembno mesto, podobno kot zgoraj omenjeni. A vendarle je treba ugotoviti, da afere à la Patria, obisk britanske kraljice in drugi dogodki, ki se te dni v medijih pojavljajo kot dogodki leta, predstavljajo v primerjavi s predsedovanjem Slovenije le bežne epizode novejše slovenske zgodovine.

O SDS
Menim, da je leto 2008 v političnem smislu uspešno zaznamovala tudi Slovenska demokratska stranka, čeprav ni zmagala na jesenskih parlamentarnih volitvah. Zakaj?

Prvič: SDS se je v tem letu močno uveljavila tudi v mednarodnem merilu. Ne le, da se je v času trojke in slovenskega predsedovanja EU močno povečal ugled Slovenije v Evropski uniji in v tretjih državah, povečal se je tudi ugled strank koalicije, predvsem SDS. Vpliv predsednika SDS Janeza Janše in SDS v celoti, je v mednarodni politiki v letu 2008 postal tolikšen, kot ga v Sloveniji doslej ni imel noben posameznik niti politična stranka.

Drugič: tako kot prejšnja leta, je bila tudi v letu 2008 SDS glavni dejavnik stabilnosti v državi. To se je dobro pokazalo že ob izteku lanskega leta, ko je tedanja opozicija, kljub nasprotnim obljubam, tik pred začetkom predsedovanja Slovenije EU, začela zelo zaostrovati politične razmere v državi. Takrat je predsednik SDS Janez Janša, s tvegano potezo o zahtevi za glasovanje o zaupnici vladi, za kratek čas zagotovil relativno mirne pogoje za predsedovanje. A le za kratek čas. V tistem trenutku je bilo pomembno tudi spoznanje, da izven vladajoče koalicije in SDS ni akterja, ki bi uspešno izpeljal predsedovanje in zaključil mandat. SDS je, tako v notranji kot zunanji politiki, predstavljala zrelega in kompetentnega akterja, to pa je tedanjo opozicijo in tajkune, ki jim je pravna država že dihala za ovratnik, najbolj motilo. Iz dneva v dan smo pričakovali udar strele, kaj bodo skonstruirali, da bi rušili SDS in prekinili pot, ki je vodila v ponovitev uspešnega mandata. Zgodila se je t. i. afera Patria, ki so jo časovno izvrstno umestili v volilno kampanjo. SDS je izgubila bitko, iz katere se je vrnila še močnejša.

Tretjič: Slovenski demokrati smo v letu 2008 močno okrepili svojo družino. Zanimivo je, da število članov strmo narašča po volitvah. A ne gre le za število članstva, tu smo že leta in leta najštevilčnejši. Morda je še bolj pomembno, da smo na teh volitvah močno povečali - če se smem tako izraziti - našo širšo družino, krog naših prijateljev, volivcev. In ta številka presega, za slovenske razmere vrtoglavih, 300.000 posameznic in posameznikov.

SDS je, kljub zaposlenosti z evropskimi in državnimi zadevami, posvečala veliko pozornosti živemu stiku z ljudmi na terenu, še posebej v času velikih naravnih katastrof. Ministri so vsakokrat nemudoma odšli na teren in pripravili sanacijske programe, takratni predsednik Vlade RS Janez Janša pa je uveljavil nov način odzivanja vlade pri dajanju finančne pomoči. Uvedel je postopek, ki je močno oklestil birokratsko moč uradništva, zlasti na finančnem in okoljskem ministrstvu. Še nikoli prej niso ljudje dobili pomoči tako hitro. Poleg tega smo poskušali vse, da bi decentralizirali državo in uvedli regionalizacijo, kar je onemogočila tedanja opozicija. Z namenom spodbujanja decentralizacije in približevanja političnega vodstva države državljankam in državljanom, sta slovenske regije redno obiskovali Vlada RS in poslanska skupina SDS. Na podlagi teh obiskov so bile nato sprejete številne kvalitetne zakonske rešitve, ki so olajšale življenje in delo številnim ljudem.

SDS je tudi v letu 2008 skrbela za izobraževanje svojih vodilnih članov. Danes celo ugotavljamo, da je treba osnovno izobraževalno ponudbo SDS nadgraditi, saj je interes članov in članic ogromen. Tudi v letu 2008 smo nadaljevali z vrsto družabnih prireditev (dobrodelni plesi, različni pohodi, vključno s tradicionalnim pohodom na Triglav, …), s športnimi igrami in številnimi drugimi srečanji na lokalni, regionalni in državni ravni (Festival SDS v Šentvidu pri Stični). Poleg razvejane dejavnosti osrednjih strankarskih organov, v stranki potekajo tudi aktivnosti Strokovnega sveta, ki je bil ob koncu leta reorganiziran in okrepljen z mnogimi dodatnimi močmi, med drugim z nekdanjimi ministri in drugimi strokovnjaki. Interesne organizacije in forumi so že tradicionalna dejavnost SDS in so z aktivnim delom nadaljevali tudi v letu 2008.

To mrežo ljudi podobnih vrednot, političnih prepričanj in ogromne volje za delo, želimo širiti tudi v letu 2009, ki bo prav tako poseben izziv. Praznovali bomo dvajsetletnico oblikovanja novih političnih strank, ki so kasneje, pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika, oblikovale Demos. To je bil začetek velike poti slovenskega naroda. V 2009 čaka SDS tudi redni kongres, ki ga prvič pričakujemo po tem, ko so za nami velike preizkušnje vodenja države in EU. Kongres bo moral dati tudi odgovore na nove izzive, ki jih prinaša negotova prihodnost. Deloma jih bomo iskali skupaj s sestrskimi strankami na spomladanskem kongresu Evropske ljudske stranke, prva pomembna preizkušnja pa nas čaka na volitvah v Evropski parlament v začetku junija 2009. Namesto nas ne bo nihče storil ničesar, sami si moramo utrditi zaupanje ljudi in se vrniti tja, kjer bomo lahko storili še več za Slovenijo. Le tisti, ki bo dajal prave odgovore, bo vreden zaupanja državljank in državljanov.

Za Tebe
Dragi prijateljice in prijatelji slovenskih demokratov!
Ljudje nismo le politična bitja, vendar pa je življenje prekratko, da bi ga izkoristili le zase; v človeški naravi je, da smo solidarni, da delimo z drugimi dobro ter kulturne vzorce, ki nas konstituirajo kot civilizacijo, kot narod, kot politično skupnost, kot družino, kot skupino prijateljev. Živeti pa moramo tudi tiste osebne vrednote, ki nas izpopolnjujejo kot posameznike, saj smo, hvala Bogu, tudi neponovljivi »posebneži« z lastnim bistvom, z lastnimi potrebami, željami in interesi.

Dovolite mi, da se vam v teh dneh, ko luč premaguje temo, zahvalim za vse, kar ste v 2008 napravili za skupno dobro, za Slovenijo, za našo SDS in Ti – sedaj brez »vi« in »mi« – zaželim v letu 2009 veliko osebnega zdravja, sreče in miru!