Generalni sekretar vlade Milan Martin Cvikl je na novinarski konferenci predstavil normativni delovni program vlade za leto 2009. Ta po Cviklovih besedah določa seznam vseh zakonskih aktov, podatkov in predpisov, ki jih namerava vladna koalicija sprejeti v prihodnjem letu, seznam pa naj bi vladi omogočil, da spremlja uresničevanje danih zavez. Kot je pojasnil Cvikl, delo vlade in ministrstev določa delovni program vlade, ki vsebuje dva dela. Prvi je normativni, drugi pa finančni. Normativni program, ki ga je pripravila in tudi že sprejela vlada, vsebuje seznam vseh zakonov, podzakonskih aktov vlade in ministrstev, ki so bodo sprejeli ali poslali v državni zbor v prihodnjem letu. Teh je po besedah Cvikla okoli 700.

Pri tem, kot je pojasnil, normativni delovni program tudi natančno določa roke kdaj bo posamezni zakonski predpis sprejet ali pripravljen in katera služba ga bo pripravila. Hkrati določa naloge ministrstev oziroma nosilno ministrstvo za posamezen akt, pomeni pa tudi povabilo vsem nevladnim organizacijam in civilni družbi, da se vključijo v pripravo posameznih predpisov. Normativni delovni program vlade je po besedah Cvikla po strukturi vsebinsko podoben programom iz preteklih obdobjih, razlikuje pa se v temeljnih programskih ciljih, ki jim skuša vlada slediti v koalicijski pogodbi. Ti so po besedah Cvikla štirje, glede na njih pa so, kot je dejal, program ministrstva razdelili v štiri posamezne skupine - ekonomsko socialno skupino; skupino, v kateri so ministrstva zadolžena za zagotavljanje storitev za državljane; skupino, ki se ukvarja z demokracijo in aktivnim državljanstvom; ter skupina, v kateri sta ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za obrambno.

Ob tem je Cvikl izpostavil, da je sedanja vlada Boruta Pahorja omenjeni normativni del delovnega programa vlade sprejela prej kot nekdanja vlada Janeza Janše. Sedanja vlade je namreč omenjeni program sprejela mesec in tri dni pozneje, ko je bila potrjena v parlamentu, Janševa vlada pa po treh mesecih od imenovanja. To po Cviklovih besedah kaže, da se sedanji ministri ukvarjajo z vsebino svojega področja, hkrati pa da jo tudi zelo dobro poznajo. Sicer pa naj bi danes predstavljeni program po besedah Cvikla vladi služil predvsem kot okvir za to, da bo lahko tekoče spremljala, kako se uresničujejo posamezne zaveze, ki si jih je zadala. To pomeni, da bo lahko vlada sproti preverjala, kako napreduje delo na posameznem aktu ali predpisu in po potrebi tudi pospešila njegovo sprejemanje, je pojasnil.

Generalni sekretar vlade je na novinarski konferenci komentiral tudi nekatere aktualne zadeve. V zvezi s seznamom zaposlitev v času Janševe vlade, ki so ga morali ob primopredajah pripraviti ministri in ministrice, je Cvikl pojasnil, da je omenjeni analiza pokazala, da je prejšnja vlada na ministrstvih zaposlila okoli 138 ljudi, od katerih se je za 60 ob koncu mandata odločila, da jih bo zaposlila za nedoločen čas. Na novinarsko vprašanje, kaj se bo zgodilo z omenjenimi ljudmi, je Cvikl pojasnil, da je težko odpustiti nekoga, ki je zaposlen za nedoločen čas. Sam ima, kot je dejal, v svojem kabinetu nekaj ljudi, ki so bili zaposleni na tak način, vendar so brez dela. Po njegovem jih bo zato treba premestiti na delovno mesto, kjer bodo delo imeli. Glede usode vladnega letala po Cviklovih besedah odločitev še ni sprejeta. Kot je dejal, vlada še vedno čaka poročilo delovne skupine, ki mora poiskati najbolj racionalno rešitev za letalo. Ob tem je tudi pojasnil, da lahko sicer vlada najemno pogodbo za hangar na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, kadarkoli prekine, če bi hangar potrebovala za vladno letalo Falcon EX-900.

Denis Sarkić