Državni zbor je na izredni seji soglasno sprejel noveli zakonov o davčnem postopku ter dohodnini, dva ukrepa iz 800 milijonov evrov vrednega paketa ukrepov vlade za blažitev posledic finančne krize. Zatem je opravil še razpravo o ukrepih vlade za blažitev posledic finančne krize ter ocenil, da gre za konsistenten sveženj ukrepov. Zahtevo za sklic izredne seje je vložilo 30 poslancev opozicijskih SDS, SLS in SNS, ki so uvodoma nasprotovali predlogu, da se še pred to točko po nujnem postopku sprejme predloga novel omenjenih zakonov. “Le na ta način bosta lahko oba zakona objavljena in začela veljati še v letošnjem letu,” je pojasnil predsednik DZ Pavel Gantar. Prenovljeni zakon o davčnem postopku prinaša spremembe pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb, medtem ko se z novelo zakona o dohodnini davčno razbremenjuje samostojne podjetnike, kmete in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. V obeh primerih si lahko zavezanci po besedah ministra za finance Francija Križaniča nadejajo po 50 milijonov evrov koristi.

Začetek izredne seje DZ (brez proceduralno-tehničnih zapletov tudi tokrat ni šlo):

Dosedanji ukrepi vlade so po besedah Andreja Vizjaka (SDS) gasilsko, predvsem pa socialno naravnani. Niso pa usmerjeni v tezo, da je lahko kriza izziv oziroma priložnost za slovensko gospodarstvo, je bil kritičen. Manjkajo predvsem ukrepi, s katerimi bi zdravim podjetjem, ki poslujejo z dobičkom, imajo zdrave razvojne programe in nišne trge, z novimi razbremenitvami omogočili, da se hitro prestrukturirajo in prilagodijo zahtevam na trgu, je dejal. Predsednika vlade Boruta Pahorja je vprašal, kateri ukrep vlade ta trenutek deluje. “Le eden - dvig trošarin,” si je sam odgovoril. “Noben drug ukrep ne deluje, samo ta, s katerim je vlada dodatno obremenila gospodarstvo in gospodinjstva. In vi se čudite temu naslovu sklica za izredno sejo,” je dejal. Vizjak je pozdravil napovedano subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ter pravkar sprejete razbremenitve davčnih postopkov. Podprl je tudi davčno razbremenitev samostojnih podjetnikov, vendar hkrati zahteval znižanje davkov za celotno gospodarstvo. Ukrepi vlade gredo v pravo smer, a niso zadostni, je predstavitev zahteve za sklic izredne seje sklenil Vizjak.

Poslanec SDS Andrej Vizjak o vladnih (ne)ukrepih za Vest:

Vizjak o obljubah Pahorja: “Ja, jaz sem zelo vesel teh besed, sam ko bi le meso postale …”

“Ne gre za vprašanje poguma, gre za vprašanje denarja,” je odgovoril Pahor. Vlada se ni odločila za zvišanje olajšav v investicije in razvoj oziroma jih je diferencirala, ker bi v nasprotnem primeru potrebovala dodatnih 150 milijonov evrov, je spomnil na umik predloga znižanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb iz parlamentarne procedure. To ni zadnji paket ukrepov, ki jih bo predlagala vlada, je napovedal Pahor ter obljubil, da bodo pri tem upoštevali tudi nekatere predloge opozicije, ki se mu zdijo sprejemljivi. Vlada je pri izbiri ukrepov upoštevala predvsem takšne, ki imajo največje učinke na gospodarsko rast in zaposlenost, pa je povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je napovedal, da bo vlada v prihodnjih dneh vložila v DZ predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, za izvrševanje katerega ima pripravljenih 230 milijonov evrov. Za tovrstne subvencije, ki jih bo mogoče koristiti že v januarju, obstaja med podjetji veliko zanimanje, je povedal.

Premier Borut Pahor o vladnih ukrepih, dogovarjanjih s Hrvaško in kadrovskih zadevah (verzija za ultra-sladokusce):

Pahor o morebitnih menjavah v Petrolu: “… vedno kot lastnik avtomobila zavijem ali na Petrol ali na Istrabenz …”

Radovan Žerjav (SLS) je v razpravi vladi očital, da ni nemudoma ukrepala temveč se je ukvarjala z vsem drugim, “predvsem s kadrovskimi vprašanji”. Paket ukrepov za blažitev posledic finančne krize je sprejela šele potem, ko so opozicijski poslanci predlagali sklic izredne seje. Noveli zakona o davčnem postopku ter dohodnini predstavljata po besedah Janeza Janše (SDS) zaenkrat zgolj 20 odstotkov tega, kar je v začetku novembra predlagala že prejšnja vlada. Vlado je pozval, naj še enkrat razmisli o tem, ali se ne bi že v začetku leta 2009 odločila za postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb za dodatni dve odstotni točki. Janša je zagotovil, da še vedno podpirajo Pahorjev predlog o oblikovanju strateškega razvojnega partnerstva, tudi v političnem smislu. Vendar potrebujemo zdaj naslednji korak, je menil ter pojasnil, da ob pripravi ukrepov za naslednji dve leti ne bi smeli pozabiti na strategijo razvoja Slovenije, v kateri si je vlada leta 2005 zastavila cilj, v desetih letih preseči povprečno raven ekonomske razvitosti.

Finančni minister Franci Križanič o vladnih ukrepih, imenovanju Draška Veselinoviča za novega šefa NLB in kadrovanju:

Križanič o Veselinoviču: “… jaz v tega človeka zaupam …”

Franc Žnidaršič (DeSUS) je podprl dosedanje ukrepe in zavrnil očitke, da nova vlada ukrepa prepočasi. “Najbrž, spoštovani vlagatelji zahteve, ne mislite, da se lahko o več sto milijonov evrov vrednih ukrepih odloča na hitrico, tako kot bi vlekel belega zajca iz klobuka kakšen čarovnik,” je vprašal. Vili Trofenik (Zares) je zahtevo opozicije za obravnavo ukrepanja vlade v izogib in ublažitev krize označil za neke vrste mini interpelacijo. “Zaradi obravnave te točke ukrepi vlade niso prišli nič hitreje, ne bodo nič boljši, pa tudi nič slabši,” je dejal. Bojan Kontič (SD) je opozoril, da zdaj ni čas za nabiranje političnih točk. Čas je za ustrezno ukrepanje, je pozval in menil, da je razprava o ukrepih za odpravo ali ublažitev krize zelo utemeljena in potrebna tudi v DZ, saj lahko prinese še nove ideje za morebitne dodatne ukrepe. Tudi predstavnik narodnih skupnosti Laszlo Göncz je dosedanje ukrepe vlade podprl, a hkrati opozoril, da so po mnenju nekaterih prekmurskih gospodarstvenikov enostranski in do neke mere pisani na kožo podjetjem, ki so se že pred krizo ubadala z razmeroma velikimi težavami.

Po šestih urah razprave o ukrepanju vlade za blažitev posledic finančne krize je DZ sprejel sklep, ki so ga dopoldne na seji matičnega odbora DZ za finance in monetarno politiko oblikovali v poslanskih skupinah SD, Zares, DeSUS in LDS. Vladni sveženj ukrepov je takšen, da bo Slovenija omejevala naraščanje števila brezposelnih oseb, zagotavljala ustrezno likvidnost podjetij ter ohranjala konkurenčnost na mednarodnih trgih, je zapisano. Z drugim sklepom, ki so ga oblikovali predlagatelji sklica izredne seje, pa je DZ vlado pozval, naj mu tekoče in izčrpno poroča o dogajanju in posledicah svetovne finančne in gospodarske krize, zlasti na tisto dogajanje in posledice, ki vplivajo na slovensko gospodarstvo.

Denis Sarkić