Objavljeni sta bili dve anketi javnega mnenja. In zanimivo, razlike so ogromne. Predvsem, ko gre za popularnost najmočnejše politične stranke. Čeprav je eno gotovo. Popularnost SD ne raste. Kvečjemu opazno pada. Kaj se je zgodilo?

Delo je zabeležilo velik padec SD. Podpora prvi vladni stranki se je zmanjšala za 7,9 odstotne točke in je samo za en odstotek večja od deleža SDS. Prejšnji mesec je imela SD pred SDS dobrih deset odstotnih točk prednosti. Po drugi strani je Vox ugotovil, da se ratingi političnih strank v zadnjem mesecu dni niso opazno spremenili. Z izjemo opaznega zdrsa Desusa. Socialdemokrati so denimo izgubili le dve odstotni točki in še vedno opazno vodijo pred SDS. Skratka, dve popolnoma različni sliki.

Le kako je to mogoče? Ali Delova anketa napoveduje novi trend padanja priljubljenosti največje vladne stranke? Ali ima prav Vox in se z razmerji med strankami pravzaprav ne dogaja nič dramatičnega? Ob tem je pomembno, da je med anketami velika razlika samo glede podpore SD. Ostalo je bolj ali manj podobno. Stranke so večinoma ohranile svoje položaje. Nihanja pa so, razen že omenjenega Desusa, pri katerem so razlogi za to najbrž predvsem v zadregah predsednika stranke Karla Erjavca, minimalna.

Tudi SDS je v obeh anketah ostaja bolj ali manj tam, kjer je bila. Kar je za prvo opozicijsko stranko dobra novica. Kljub porazu na volitvah in manjših trenjih v stranki je namreč očitno ohranila svoj krog opredeljenih simpatizerjev. Tudi nekajtedenska odsotnost predsednika stranke Janeza Janše stranki ni škodila. Niti izstop Franca Pukšiča iz poslanske skupine. Niti spravljiv ton, ki ga je Janša zavzel na začetku vladnega zaostrovanja s Hrvaško. Niti na sploh nekoliko manjša pojavnost stranke v medijih.

In SD? Če ima prav Vox, potem ji nič ne more škodovati. Niti Rupel, niti kriza, niti opozicija, niti trenja v vladni koaliciji, niti Hrvaška. Če ima prav Delo, vse to še kako vpliva na podporo stranki, ki vodi vlado. Običajno je resnica sicer nekje vmes. A pravzaprav se zdi presenetljivo, da Rupel in kriza ter prva trenja v koaliciji ne bi vplivala na priljubljenost SD. Hrvaška je glede tega vsaj deloma izvzeta, saj so lahko ankete zaznale samo začetek stopnjevanja napetosti. Zato najbrž na rezultate še ni odločilno vplivala.

Čeprav hrvaško vprašanje v anketah vendarle ni bilo povsem brez odmeva. Konec koncev se je stopnjevanje napetosti začelo pred več kot desetimi dnevi in ga je ljudstvo takoj tudi zaznalo. Res je sicer, da novice potrebujejo običajno nekaj časa, da se usedejo. Hkrati pa je hrvaško vprašanje ljudem tako zelo domače, da imajo do njega vsi že izdelano mnenje. To so potrdila tudi merjenja prejšnjega tedna, ki so zabeležila visoko podporo blokadi Hrvaške. Le kako to, da se ta sentiment ni prelil v glasove za Pahorjevo stranko?

Slednje je namreč mogoče reči s precejšnjo gotovostjo, čeprav je mogoče, da se bo to še zgodilo. A zaenkrat se vsekakor ni. Vprašanje je samo, ali je priljubljenost SD padla malo ali veliko. Na noben način ji ni zrasla. In res, le zakaj bi ji? Imenovanje najbolj nepriljubljenega slovenskega politika v kabinet vlade, precej neprepričljivo spopadanje z napovedovano krizo, katere moč hkrati predstavniki vlade ves čas uporabljajo kot grožnjo ter kadrovska nasprotja, ki so se v koaliciji pojavila nenavadno zgodaj, težko vzbujajo simpatije.

Preveč smelo bi bilo sklepati, da zadnje javnomnenjske ankete kažejo na zadržanost do najnovejšega slovenskega pristopa k reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško. Kaj prevzem podobe jastreba pomeni za priljubljenost Pahorjeve SD, bomo šele videli. Do takrat so dovoljene sanje. Čeprav se zdi, da so prav presenetljivo velike težave, s katerimi se je SD soočila takoj po začetku vladanja, pripomogle k uporabi najtežjih orožij v hrvaškem primeru. A res je tudi, da ljudje običajno precej dobro vedo, kaj se jim izplača.

Pa veselo praznovanje 18. obletnice plebiscita.

Jani Sever