Sunday 22. September 2024 - Zadnja sprememba ob 21:38:32
 
politika

Rdeča luč Hrvaški

19. december 2008 ob 1:52 | Denis Sarkić |

Vlada je na seji potrdila, da bo Ljubljana na petkovi pristopni konferenci Hrvaške z EU Zagrebu prižgala rdečo luč za enajst poglavij. Premier Borut Pahor je po seji poudaril, da je vlada tako zaščitila nacionalne interese in preprečila, da bi se težave nakopičile in na koncu pripeljale celo do referenduma o vstopu Hrvaške v unijo. Pahor je pojasnil, da je Slovenija že na pristopni konferenci 30. oktobra uveljavljala enake zadržke kot sedaj. Medtem ko takrat ni bilo nobene žolčne reakcije ne na evropski ne na hrvaški strani, ta danes je. “S tem je treba živeti in stvari dobro razumeti,” je poudaril. Premier je povedal, da je bila vlada pri primopredaji soočena z vprašanji, ali naj spremeni politiko prejšnje vlade ali ne. Vlada se je tudi seznanila s prizadevanji vlade Janeza Janše za rešitev nastalega zapleta, do katerega oktobra ni prišlo.

Zunanji minister Samuel Žbogar uvodno o Hrvaški in zemljevidih:

Po tem dogodku je skušal Pahor s pomočjo slovenske diplomacije in francoskega predsedstva EU nastalo težavo rešiti in odpraviti zadržke. Žal do rešitve ni prišlo in vlada je bila dolžna dati zadržke, saj bi jo v nasprotnem primeru državni zbor lahko poklical k odgovornosti, zakaj ni zaščitila slovenskih interesov, je povedal Pahor. Dejal je še, da bi se lahko vse skupaj končalo z referendumom o vstopu Hrvaške v EU. Tega Pahor ne podpira, saj po njegovem ni prava rešitev. Obenem je prepričan, da bi negativen izid referenduma veliko bolj škodil meddržavnim odnosom in bi imel veliko bolj dolgoročne posledice za Slovenijo, Hrvaško in EU. V izogib takšni potencialni zaostritvi se je vlada po trditvah Pahorja odločila, da je veliko bolje, če Slovenija takoj na začetku mandata pove, da ima zadržke in si obenem prizadeva, da te zadržke v razumnem roku z napori vseh vpletenih reši.

Premier Borut Pahor uvodno o Hrvaški:

Predsednik vlade je ponovil, da je pripravljen na sestanek s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem že prihodnji teden. Čim prej bo do tega prišlo, tem hitreje bomo ugotovili, kako še pod češkim predsedstvom EU, ki se prične 1. januarja, priti do obojestransko ustrezne rešitve. S Sanaderjem sta bila v telefonskem stiku v času prvega zapleta oktobra, za kar je vedel tudi prejšnji premier Janša. Po tem ko je Slovenija oktobra dala rdečo luč Hrvaški, se s hrvaškim kolegom kar nekaj časa nista slišala. V telefonskem pogovoru v ponedeljek pa sta ugotovila, da ni možnosti za rešitev še v času francoskega predsedstva EU. Po Pahorjevem prepričanju je sedaj čas za neposreden pogovor v prisotnosti obeh zunanjih ministrov.

Pahor je zagotovil, da bo Slovenija storila vse za čim hitrejšo rešitev zapleta, vendar pa spremembe politike ne bo, dokler slovenski zadržki ne bodo uspešno odpravljeni. Ravno zato si prizadeva za čim prejšnje srečanje med njim in Sanaderjem, ki naj bi poiskala pot za diplomatsko rešitev iz zagate. “Imamo politično in diplomatsko voljo za rešitev,” je bil jasen premier. Problemi so namreč po njegovem prepričanju rešljivi, saj obstaja politična volja. Ravno zato ne vidi razlogov, da bi se čustva preveč pregrela. Verjame, da so izpolnjeni vsi pogoji, da prevlada razum. Pahor je poudaril, da je bolje, zlasti med sosedi, o problemih odkrito in pošteno spregovoriti in jih nato ob medsebojnem spoštovanju rešiti. Verjame, da bo šlo “v tretje rado”.

Premier Pahor in minister Žbogar na vprašanja Vesti o blokadi Hrvaške:

Zunanji minister Samuel Žbogar je poudaril, da je Slovenija članica unije in ima zato zaveznike znotraj povezave. V naslednji dneh bo Slovenija po njegovih zagotovilih evropskim partnericam še bolj temeljito pojasnjevala svoja stališča. Prepričan je, da bo sedaj interes za poslušanje še večji, saj se ostale članice sedemindvajseterice do sedaj niso poglabljale v to. “Slovenija bo delovala tako, da bo prepričala vse partnerje v EU,” je zatrdil. Pahor se je z ministrom strinjal in napovedal, da je rešitev možna v prvi polovici češkega predsedovanja EU. Pojasnil je, da je bilo to vprašanje kljub prioriteti ukrepov za blažitev finančne in gospodarske krize bistvene narave in se je vlada zato odločila, da s svojo odločitvijo, za katero ima podporo med parlamentarnimi strankami, prepreči večje težave kasneje.

Premier in zunanji minister o Hrvaški (ostali mediji) in (ne)nakupu nepremičnin za veleposlaništvo v Črni Gori:

Interes Slovenije ostaja, da Hrvaška postane članica EU, saj si želi biti obkrožena s članicami, hrvaški vstop v povezavo pa bi bil dober tudi za širšo regijo, je še rekel Pahor. Da Slovenija misli resno v podpori Hrvaški pri vključevanju v evroatlantske integracije, je po njegovih besedah dokaz tudi dejstvo, da je vlada poslala v proceduro v Državni zbor akt o ratifikaciji vstopa Hrvaške v zvezo NATO in premier verjame, da ga bo ta ratificiral. Ministrstvo za zunanje zadeve je medtem po pojasnilih ministra Žbogarja pripravilo tudi informacije o primerih prejudiciranja meje po posameznih poglavij, da ne bi bilo dilem o njihovem obstoju. Za vsako od sedmih poglavij, pri katerih bo v petek Slovenija uveljavljala zadržke zaradi prejudiciranja meje, je pripravilo kar nekaj primerov.

Sporni zemljevidi po navedbah Žbogarja običajno niso v dokumentih, ki jih je Hrvaška predložila EU, se pa na njih sklicuje. Začuden je, da na Hrvaškem trdijo, da ne vedo, kje ti dokumenti sploh so in jih je na novinarski konferenci medijem tudi nazorno pokazal. “Slovenija ne more dopustiti, da bi Hrvaška legalizirala enostranska dejanja po 25. juniju 1991,” je bil jasen Žbogar.

Minister Žbogar s hrvaškimi zemljevidi, ki prejudicirajo mejo - fotosešn:

Vlada je z dnevnega reda svoje zadnje seje umaknila razpravo o nakupu stavbe za veleposlaništvo v Črni gori, je še sporočil zunanji minister Samuel Žbogar. Kot je pojasnil, je odločitev o tem sprejel sam, saj je glede na trenutne razmere ocenil, da ni najbolje, da se sedaj kupuje nova nepremičnina. Žbogar je pojasnil, da je Slovenija že večkrat iskala pravo lokacijo za poslopje veleposlaništva v Podgorici, saj je trenutno premajhno in neustrezno. Prav zaradi tega so se na MZZ odločili za nakup nove stavbe. Ta bi stala dva milijona evrov, pri čemer bi pol milijona prispevala Evropska komisija. Spričo trenutnih razmer pa se je zunanji minister odločil, da bo veleposlaništvo sedaj najelo prostore.

O načrtovanem nakupu veleposlaništva so že pred sejo vlade poročali nekateri mediji. Tem so na MZZ pred odločitvijo Žbogarja pojasnjevali, da bi Slovenija z zagotovitvijo ustreznih prostorov okrepila svoj položaj v regiji, predvsem s tem, da bi na področju vizumskega poslovanja zastopala tudi druge države članice unije. Slovenija je veleposlaništvo v Črni gori odprla 23. junija 2006. To je bilo prvo diplomatsko predstavništvo kake države na tej ravni v Črni gori, potem ko so Črnogorci na referendumu 21. maja 2006 izglasovali samostojnost.

Denis Sarkić

Objavi na Facebook-u, pošlji po e-pošti in več...
Zapri
  • Skupnosti
  • E-pošta
   Natisni Natisni    Pošlji prijatelju Pošlji prijatelju     RSS objav Vest RSS 
 
Komentarji - 16 x komentirano
  1. unexpected pravi:

    ….hrvatje imajo v svojih vrstah 2 izredno dobra loberja - ime enega se je pojavljalo tudi v hrvaških medijih - mimogrede je baje zelo dober in dobiva bajne denarce za svoje delovanje od vlade - ne keš na roke temveč vse lepo preverljivo in uradno… lobira tako v Washingtonu kot tudi v EU… lobiral je BTW tudi za hrvaško pri natu… da ne govorimo o zemljiščih in številnih drugih interesantnih nepremičninah ki jih lahko ponudijo hrvatje… TOREJ SPRIJENE FORE PODMUKLIH BALKANSKIH HRVATARJEV!

    …na drugi strani imamo pa naše pepčke ki hočejo v en glas (ta stvar je sicer pozitivna) ter pred vsem svetom igrati oškodovance na način da celo ovirajo pogajanja hrvaške z EU… govorijo o načelu pravičnosti in podobne bedarije… gospoda, pravičnost je šla s kapitalizmom.. forget it!!! TOREJ BUTALSKA NAIVNOST PODALPSKIH SEVERNIH BALKANCEV!

    — sloveniji nesporno pripada tisti izhod na morje… pa vendarle dvomim v obojestransko zadovoljiv dogovor!!! komu pripisujete “zmago” v današnjem času - od česa bo odvisna?? ;) žalostno a še kako resnično…

  2. primoz pravi:

    lepo si to napisal-a

  3. janez pravi:

    moj ded je še iz časov ko so živino hodil prodajat v Karlovc (karlovac)na hrvaško
    povedal pregovor: dva hrvata = četri tata

  4. guliver pravi:

    NADMUDRIVAČI - šahisti-

  5. Josip pravi:

    Žalostno je, kam so nas pripeljali nesposobni slovenski in hrvaški politiki. Blogerji vseh vrst, tod in tam, tekmujejo, kdo si bo izmislil hujšo žaljivko na račun drugega naroda, kdo bo bolje izrazil svoje sovraštvo (in omejenost) .Od vsepovsod je slišati brambovske rogove. Sile so združene, Turek škili čez mejo,
    sovrag si prilašča naše ozemlje. V boj, v boj, za narod svoj ! Carinite jih, ne kupujte njihovega blaga (sledijo seznami), ne smučajte na njihovih smučiščih, na morje potujte v Grčijo, Turčijo, odvzemite jim parcele, vikende, uvedite vize, zgradite avtocesto prek Madžarske v Avstrijo…
    In zakaj pravzaprav gre ? Za izhod na morje ? Kdo nam ga lahko pravzaprav onemogoči ? Gre zgolj za poniglavost tukajšnjih in tamkajšnjih politikov, ki se osmišljajo tako, da nas najprej sprejo, da bi nas lahko kasneje mirili in reševali. Ali lahko psihično uravnovešen človek resnično verjame v to, da so problemi, zaradi katerih je sprožen ta pogrom, zares tako pomembni, tako krucialni za kakovost našega življenja ? Obratno, plaz, ki so ga nesposobni politiki sprožili, nam siromaši kakovost življenja, škodi našim potrebam in interesom, zmanjšuje doseženo raven sosedskih odnosov.
    Kdo bo povrnil škodo proizvajalcem, ki jih bodo ti ukrepi, v obdobju že tako pristotne krize, prizadeli ? Ste pomislili kdo bo plačal puhlice, ki jih stresata Pahor in Sanader in njuna kohorta ? Plačali jih bomo mi, oni pa bodo čez čas slavili zmago razuma, se smehljali kameram, si nazdravljali s penino in nas učili, kako se stvari urejajo z dialogom. Do skrajnosti sprevrženo in gnusno !

  6. simpatikus komunalis pravi:

    Ljubim rdečo.

  7. simpatikus komunalis pravi:

    Kdaj bo delovna akcija? Vreme je idealno za zidavo zidu.

  8. TT pravi:

    @unexpected: Ne reče se “lober” ampak lobist. Lobiranje je splošna in tudi demokraitčna praksa, saj omogoča posameznim interesnim skupinam predstaviti dodatne argumente, ki jih morda tisti, ki odločajo, sicer ne bi pridobili in upoštevali. Zaradi pomembnosti in sočasne občutljivosti lobiranja in položaja lobistov je marsikje lobiranje pri zakonodajni oblasti natančno urejeno z zakoni. Kar pomeni, da to niso ravno “sprijene fore” ampak standarden način predstavljanja lastnih argumentov. V danem primeru prisotnost hrvaških lobistov in odsotnost slovenskih pomeni samo to, kar si omenil v drugem odstavku: naivnost, ker mislimo, da so naši argumenti tako samoumevni, da jih ne more nič pretehtati.

    To pa me pripelje do druge točke: lobisti so tipično bivši politiki, diplomati, gospodarstveniki z neomadeževanim ugledom in širokim krogom znancev. Takšni, ki imajo polno knjižico (uporabnih) telefonskih številk. To so osebe, ki so dobro plačane za to, da lahko ob pravem trenutku pokličejo pravo osebo in ji ponudijo pravilno oblikovan argument. Morda je Pahor naivno mislil, da bo lahko g. Rupel pri komu lobiral, na žalost pa si je za takšen poskus, če je takšen sploh bil, izbral diskreditiranega oportunista, katerega ugled je enak 0 (ničli). Ne samo, da takšen ne bo mogel nikjer lobirati, kot “posebni odposlanec” bo še Pahorju samem in slovenski vladi zaprl marsikatera vrata.

    Aha… torej se lahko vrnemo k naivnosti. Naivnosti preteklih 15 let stopnjevanja dobrih medsosedskih odnosov v pretežni režiji večnega zunanjega ministra. Žalostno je, vendar so današnji ukrepi samo pika na i lastnega zunanje-političnega infantilizma, ki ni bil sposoben težav niti odpravljati, kaj šele predvidevati. V kot nas tokrat niso pognali hrvati, kot nam to poskušajo v en glas prikazovati današnja pozicija in opozicaja. V kot smo se poganjali sami v preteklih letih, ker smo reševanje teh težav porivali na stran. Ker sami nismo 15 let znali najti časa za vprašanje razčiščevanja meje s Hrvaško, nam je sedaj časa zmanjkalo. Poteze, kot jih vidimo danes, so sicer politično všečne na tistem najbolj primitivnem nivoju sveže odkritega nacionalizma. Niso pa produktivne, saj definirajo Slovenijo ko napdalno, Hrvaško pa kot konsenzualno državo.

    Argumentov na žalost še danes nismo sposobni predstaviti kot opozorilo, da je Hrvaška do sedaj prva prekršila še čisto vse dogovore. Še našteti jih ne znamo, da bi pokazali, zakaj menimo, da Hrvaška še vedno ni postala verodostojna mednarodna sogovornica. Ne znamo s prstom pokazati na visok nivo korupcije v najvišjih organih Hrvaške, kar je za EU bistveno hujša težava, kot pa nekaj parcel ob meji. Tudi tega ne znamo izpostaviti in problematizirati, da Hrvaška še vedno ne sodelujo preveč dobro z mednarodnim sodiščem v Haagu. V svoji slepoti ne znamo pogledati interesov EU in skozi njih uveljavljati svoje. To pa je v Bruslju najhujši prekršek, za katerega se države dolgo in trdo kaznuje.

    Če smo v preteklosti delali napake zaradi prevelike pasivnosti, pa smo kljub vsemu uspeli obdržati visok etičen položaj, ki so ga v EU še kako znali ceniti. Vse izgubljene in predane bitke v preteklosti so povečevale naš splošen nekonflikten značaj iskanja kompromisov. Včasih celo kompromisov, ki niso bili nujno v nacionalnem interesu. Sedaj je vsega tega konec. Z eno samo potezo nove vlade smo se spustili na nivo, ki smo ga vedno očitali Hrvaški. Ze eno samo potezo smo sprožili bitko, kjer je zmaga še edini hujši rezultat poraza. Morda bomo dosegli umik dokumentov, vendar pa smo za vedno zapravili ugled, ki nam bi lahko v prihodnjih pogajanjih prišel še kako zelo prav.

    Sanader je v eni izjavi zadel bistvo: Ljubljana več ni problem Zagreba. Ljubljana je sedaj problem Bruslja. Ravno Bruselj je sedaj ugotovil, da Slovenija ni več tista miroljubna državica, ki je bila za EU tako neproblematična, temveč se je prvič pokazala v svoji razkošni nacionalni biti, ki se je na balkanu ne bi sramovali niti srbi. Kaj bomo iz tega uspeli potegniti ven, bomo videli. Razumljivo pa je, da bo pot od tukaj naprej veliko težja.

    Morda pa se bi morali za nasvet obrniti na Španijo in Veliko Britanijo. Gibraltar je za njiju še vedno vroče in odprto vprašanje, vendar pa to izgleda ne moti ne njihovi turistične izmenjave, ne skupenga dela v EU… Pa obe državi gledata tisto skalo kot vprašanje nepreklicnega nacionalnega interesa.

  9. Neja pravi:

    Dragi Pahor in ostali,
    mislite, da boste s tem dejanjem popravili vse, kar je zunanja politika z Ruplom na čelu od osamosvojitve naprej zamočila? Popuščali ste manipulacijam hrvaške politike, trosili izgovore in se tolažili: Saj bo prišel čas, da jim bomo pokazali, če ne prej pri vstopu v EU. In zdaj naj bi prišel tisti čas? Veliko bolje bi bilo sproti postavljati zrcalo in zahteve, da se držijo dogovorov. A za nazaj se ne da zavrteti časa. Skrbi me pa, da so še vedno ti nesposobneži pri koritu in dajejo nasvete od zadaj za hrbti drugih. /A ne, g.Rupel, to je lažje?/ Upam, da boste vsaj pri tolmačenju naših razlogov za rdečo luč znali našteti vse hrvaške kršitve. Včeraj ni bilo videti tako. Sicer pa se strinjam, da država s tako neverodostojnimi dejanji še ni zrela za EU.

  10. Hrvat pravi:

    Ampak kaj vi Slovenci želite, izlaz na more? Koje more, kad vi nemate more. Vi imate samo jednu uvalu u moru, a otvoreno more vam je ispod Albanije (malo gledajte kartu!). Pa nije valjda da tražite more do Albanije? Razmislite si malo kaj išćete!

  11. unexpected pravi:

    Hrvat, falil si web page - ne na nacionalni ravni temveč na int kvocientu udeležujočih… predlagam ti raje 24ur.com ali pa index.hr

    ;)

  12. komunalis pravi:

    hrvAt jebem te usred piranskog zaljeva u tvoju ustašku dupe.

  13. ivan pravi:

    Meni je leta 1992 Republika Hrvaška nacionalizirala kmetijsko zemljišče na levem bregu Dragonje. To zemljišče je moj praded kupil 1.8.1893 od slovenske družine. Torej zemlja ni bila nikoli Hrvaška!
    Vendar je ob nastanku nove države Hrvaška nacionalizirala in je še danes v zemljiški knjigi v Bujah zavedena kot last Republike Hrvaške. V zemljiški knjigi v Piranu je ista parcela zavedena kot moja last, za katero plačujem davke DURS- u, torej slovenski državi (davek za katasterski dohodek, meloracijski davek, kmetijski davek). Zemljišče pa je v lasti Hrvaške po njihovih zakonih!

  14. unexpected pravi:

    ivan

    Ker se kaj dobro ne spoznam na te zemljiško pravne zadeve te sprašujem ali te - glede na to da je v bujah tvoje zemljišče ravno tako zavedeno v kataster, hrvaška ne terja za davek?

    Poznaš še koga ki ima podoben primer?

    1893 je tvoje ozemlje spadalo pod avstroogrsko je tako? Takrat ni bilo meje ker je celotna istra spadala pod AO. V kateri kataster je takrat spadalo tvoje ozemlje - tudi Piran?

  15. Bount pravi:

    Zgodovinar, Rado, Janez, Petra in mogoče se Neja so pod kolumno- članek Jastrebinapisali dober komentar na zgornjo temo. Sicer pa, konj, ki ima plašnice na obeh očeh, ne more videti celotne slike, leva in desna ne obstaja in zaradi tega, je tudi vizija , to je pogled v bodočnost, popolnoma popačena. Žalostno pri vsem tem je to, da smo v Sloveniji tam kjer smo ravno zardi tega.
    Sem mirovnik, torej odločno proti agresivnim dejanjem, sem državljan sveta, torej, ne delam razlik
    med narodnostmi, barvami ali religijami, toda ta zadeva z Hrvati nima s tem nobene veze.
    Zgodovinar in Rado sta to lepo opisala, toda izgleda, da jih je malo doumelo za kaj se tukaj pravzaprav gre, zato škoda kakršnih koli nadaljnih komentarjev.

    Osebno mislim, da Pahor ni nezmotljiv, pravzaprav njegove politike vladanja ne podpiram in niti napačne politične poteze, vsaj za nas opazovalce. Toda, na račun tega, pa res ni potrebno , da mečemo vsako njegovo dejanje v en in isti koš “napak”!
    POUZETEK: DANES SMO KJER SMO Z ODNOSI MED HRV IN SLO, to pa predvsem zaradi velikih
    političnih napačnih potez naše politike v preteklosti, sprenevedanje in popuščanje in laži že niso podlaga za uspešne sosedske odnose, vsaj ne v tem konkretnem primeru. Hrvati, že zaradi zgodovine in njim tipičnim genskih osnov, ki so več ali manj tipične za njihov narod, ne morejo iz svoje kože in bi na vsak način radi bili gospodarji in nas tako ali drugače dominirali, če vam to še ni jasno, je zelo, zelo žalostno.Hrvati imajo več ali manj kompleks superiornosti, Slovenci pa imajo več ali kompleks inferiornosti. Torej- gordijski vozel.
    Ko pa eden narod obravnava drugi narod, kot da mu je podrejen, torej ga želi zasužnjiti, je pa nekaj hudo narobe. In taki politiki in diplomaciji ni za verjeti . In Pika.
    Torej, če malo analizirate, je edino prav , pravzaprav je že zadnji vlak, da se naša politika strezni in nastopa odločno, trezno, brez sprenevedanja itd.. dokler Hrvati ne doumejo, da pač v bistvu nismo taki hlapci, kot se delamo, to je, da nas ne morejo zasužnjiti z njihovo politiko” a la balkan”, kjer prevlada zakon močnejšega, saj to bi bila prava jungla, ki pa se lahko hitro razraste še v druge sfere
    življenja.
    Sedanja politika Slovenije v odnosu do Hrvaške je premalo celostna, morala bi biti bolj dosledna
    in zahtevati še več in to z vsemi razpoložljivimi dokazi, tudi to, da je v zgodovini Savudrija bila podarjena od nekega bogatega plemiča mestu Piran ( dokumenti shranjeni v piranskem muzeju) itd.., da je sosedska, bratska slovensko- hlapčevska politika v preteklosti ( Kardelj in še ostali) odločila, da jo “šenkamo” Hrvatom..saj itak smo vsi bratski narodi itd…. in praksa je pokazala, da se po navadi dobi polovica tega , kar se zahteva, in to dragi komentarorji naši” ljubeči ” bratje sosedi Hrvati dobro vedo. Slovenija, zbudi se!!!
    BRAT BRATU NAJHUJŠI SOVRAŽNIK, TAKI SMO MI BALKANCI, KAJNE?

  16. Bount pravi:

    Memorandum o krizi: vzrok krize je ta, da so se porušile vse moralne vrednote itd… nova politika ali kapitalizem naj bi temeljil na tem, da se začne te vrednote upoštevati!

Komentiraj