Za vsako družbo, zlasti pa za družbo v takem obdobju prehoda, kot je naša, je ustavnost temeljno, eksistenčno vprašanje, je ob dnevu ustavnosti dejal slavnostni govornik predsednik republike Danilo Türk. Državni zbor in vlado pa je pozval, da pristopita k obravnavi njegove pobude za spremembo določb ustave, ki urejajo položaj in pristojnosti ustavnega sodišča. Od ustavnosti je po predsednikovih besedah odvisno, “ali in kako se bo družba razvijala, kako uspešno bomo reševali družbene probleme. Od resnosti našega dojemanja, razlage in uporabe ustavnih pojmov je odvisna tudi stopnja naše družbene civiliziranosti.”

Pred začetkom slovesnosti in nerodni začetek z Zdravljico ter podelitev priznanj:

Interesno razumevanje ustavnih pojmov, njihova interesna razlaga in uporaba, vse to je naravno in razumljivo, meni Türk. “Ideološke, populistične, demagoške, prepirljive in druge razlage ustave so pričakovane, posebej še v državi z razmeroma kratko ustavno tradicijo, kakršna je naša. Kristalizacija in učvrstitev razumevanja ustave in njenih norm, tudi ta zahteva svoj čas,” je dejal letošnji slavnostni govornik. Za varovanje ustave in zagotavljanje njenega spoštovanja si morajo po njegovem mnenju prizadevati vsi državni organi, tako zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, vsak v okviru svojih pristojnosti in z njimi povezane odgovornosti. “Le ob zavedanju svojih dolžnosti in ob kar največji skrbi ter dobrovernem prizadevanju za spoštovanje ustavnih temeljev pravne in državne ureditve lahko nosilci oblasti upravičijo zaupanje, ki so jim ga naklonili državljanke in državljani za opravljanje njihove funkcije.”

Ob tem je Türk poudaril, da “zaupanje državljank in državljanov ni zaupanje v nezmotljivost, temveč je zaupanje v dobrovernost: da se bomo vsi trudili za zagotovitev reda, pravičnosti svojega ravnanja in da si bomo prizadevali svoje delovanje še izboljšati”. Po njegovem prepričanju je zaupanje temeljnega pomena za medsebojne odnose v demokratični družbi. V tem okviru je še posebno velikega pomena zaupanje v delovanje ustavnega sodišča, je dodal. Spoštovanje odločb ustavnega sodišča je po predsednikovem mnenju temeljnega pomena za ohranjanje in krepitev tega zaupanja v družbi nasploh. Vsaka odločba, ki ostane neizvršena, pa to zaupanje ruši in vzbuja dvom v resničnost zaveze države in njenih organov, da bodo pri svojem delu v resnici varuhi ustave in njenih vrednot. “Za neizvrševanje ni mogoče najti nobenih izgovorov. Zato tudi pozdravljam napoved nove vladne koalicije, da bo uresničila vse odločbe ustavnega sodišča, ki so do sedaj ostale neizvršene. Upam, da bo vlada zvesta tej svoji obljubi,” je dejal Türk.

Govor predsednika republike Danila Türka:

Ustavno sodišče je po predsednikovih besedah postalo preobremenjeno, zato se je zavzel za razbremenitev ustavnega sodišča obravnavanja nepregledne množice posamičnih zadev, ki so sicer lahko občutljive za posameznika, vendar pa nimajo temeljnega pomena za zagotavljanje varstva človekovih pravic in svoboščin v državi. V takih primerih bi moral po njegovem prepričanju zadoščati načelni precedenčni pomen že izrečenih sodb ustavnega sodišča, ki vodijo s težo svojih misli in stališč ter ne s količino in obsegom. “Taka razbremenitev bo odprla pot do prave in za naš čas potrebne dodatne obremenitve ustavnega sodišča: obremenitve s primeri, ki bodo na podlagi poglobljenega preučevanja lahko vsebovali načelne pravne rešitve ter postavili temeljna vodila za sojenje in odločanje vseh drugih sodišč in državnih organov,” je še dejal.

Predsednik republike je spomladi DZ predložil pobudo za spremembo določb ustave, ki urejajo položaj in pristojnosti ustavnega sodišča. Sedaj, ko se je konstituiral in pričel z delom nov DZ, je po njegovi oceni tudi prava priložnost, da se o navedeni pobudi resno razmisli ter da se k njej pristopi konstruktivno in najde možnosti za rešitve nastalega položaja. “Zato naj se moj današnji govor razume tudi kot poziv DZ in vladi, da pristopita k obravnavi te teme in da skupaj z ustavnim sodiščem poiščeta rešitve za dosego ciljev, ki sem jih navedel danes in sem jih predstavil tudi v svoji pobudi,” je dejal Türk. Po njegovem mnenju je potreben odločen premik, ki se bo izrazil tudi v ustrezni, četudi tekstualno ne nujno zelo veliki spremembi ustavnega besedila. Popravki, kakršne se lahko naredi z zakonom, ne bodo zadoščali, meni predsednik.

“Postali smo skupnost, ki jo močno obremenjuje rastoče število sporov in družbenih konfliktov, katerih rešitve iščemo po sodni poti. Nagnjenje k pravdanju se je zadnja leta okrepilo. Medijska praksa, značilna za naš čas, povečuje konfliktnost spornih zadev in še dodatno otežuje prizadevanje za mirno in učinkovito reševanje sporov,” je opozoril Türk. Tudi to prispeva po njegovih besedah k preobremenjenosti sodišč in k sodnim zaostankom. Kot rešitev med drugim vidi strategijo krepitve avtoritete in učinkovitosti pravosodja kot celote, pri čemer je Türk omenil sredino razglasitev odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač. Ključnega pomena pri tem je vloga ustavnega sodišča, ki usmerja razlago in uporabo prava in na ta način kaže pot pravosodju kot celoti, je še dejal predsednik.

Današnje slovesnosti v počastitev sprejetja in uveljavitve ustave na ustavnem sodišču so se poleg ustavnih sodnikov in predsednika republike udeležili med drugim predsednik Državnega zbora Pavle Gantar, premier Borut Pahor, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik, predsednik računskega sodišča Igor Šoltes in generalna državna tožilka Barbara Brezigar ter domači in mednarodni sodniki. Predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik je ob dnevu ustavnosti podelil priznanja nekdanjim ustavnim sodnikom Janezu Čebulju, Mirjam Škrk in Zvonku Fišerju, ki se jim je mandat iztekel letos.

Denis Sarkić