Komentar - Robert
15. december 2008 ob 14:16 | Vest |Ja… danes nas čaka tretje adventno pismo… pravzaprav čaka tistega, ki mu advent in božič kaj pomenita…
Dragi prijatelj!
Veš, da ste vsi odrasli bili enkrat otroci, ampak ste mnogi od vas to že pozabili. Ko ste se rodili, ste bili menda zelo spontani, iskreni… znali ste sprejeti izziv in ob enem biti tudi hudomušno nagajivi. Pa vendar so mnogi o vas rekli, da ste kot angel s čisto, nepokvarjeno dušo, brez kančka jeze, užaljenosti … znali ste brezpogojno ljubiti, znali ste odkrivati stvari in ni vam bilo pomembno ali vas drugi vidijo ali ne. Te smem prositi za eno stvar. Postani ponovno ta otrok. Obudi v sebi to otroško dimenzijo. Daj si priložnost za svoje življenje. Ne vem sicer kako se to naredi, vendar sem prepričan, da se boš znašel in naredil vse, da mi boš podoben in da te bom prepoznal. Predvsem pa pazi nase, ker mi ni vseeno. Če se ti karkoli zgodi. Ne želim, da drugi ljudje zapackajo in uničijo tvoje sanje. Uči se, da zmoreš, če hočeš v življenju.
Nerojeni otrok.
Ne želim, da so to besede, ki bi takoj zvenele po pedofilskem razmišljanju, čeprav vem, da jih bo marsikdo takoj označil kot takšne … je le razmišljanje adventa, ki ga sprejme kdor ga hoče in naredi pri sebi kolikor hoče. Niso zlonamerne besede, ko bi želel pridigati drugim sam se jih pa ne bi držal – zato to adventno svečo prižigam najprej zase in šele nato za vse ostale, da sam naredim korak v smeri današnjega razmišljanja.
Robert Friškovec
15. december, 2008 ob 14:24
Kako že pravi Slavoj? Da je tri- ali štiriletni otrok poosebljenje Kantovega koncepta absolutnega zla.
Ampak, Robert, saj veš, “ako ne postanete kakor otroci” nekateri razumejo kot licenco za otročjost.
15. december, 2008 ob 14:34
To mi deli Robi
15. december, 2008 ob 20:43
eh brez veze še kaj dodat na državljana vatikana.
15. december, 2008 ob 23:21
…nekomu gre na otročje.
16. december, 2008 ob 12:30
Duhovnik Robert nas zopet preseneča.Njegova adventna sporočila so uporabna tudi za posamezne blogarje na tej spletni strani:
1. Daj si priložnost za svoje življenje, da ne bom nekoga zmerjal, da je državljan “vatikana”.
2. Brezpogojna ljubezen ni nekaj otročjega in ne pooseblja zla.
Sam bi lahko rekel, da mnogi “moji blogarski predhodniki”ne vidijo adventne luči in so raje v temi. Pa naj bojo tema, če si to želijo. Drugi pa se veselimo svetlobe in prihajajočega veselega oznanila.
16. december, 2008 ob 12:32
Robi, si tako lepo napisal, da bi v nebesih rad sedel poleg tebe, če mi zaupaš kje boš sedel.
16. december, 2008 ob 12:52
Bravo Vest za tale prispevek. Resnično znak široke razgledanosti in želje po (medijskemu potrošniku) prikazati več in brez ideoloških in kulturnobojnih plašnic.
16. december, 2008 ob 19:55
Carlos, nekateri pa razumemo povabilo, naj bomo kot otroci - naj obnovimo v sebi otroškost, ne otročjost - naj bomo zaupljivi in verjamemo Jezusu.
Spominjam se pridige, katere del je bil: v viharju se je ladja nagibala in zajemala vodo, mornar se je čudil dečku, ki je mirno spremljal dogajanje in ga je vprašal, če se nič ne boji, da se bodo potopili, deček mu je odgovoril da ne, ker je kapitan njegov oče.
Gre za popolno otroško zaupanje in vero.
16. december, 2008 ob 20:57
To se običajno tako interpretira, ja. Seveda se takoj postavi vprašanje, kaj zaupanje v Jezusa/Boga/kogarkoli že sploh pomeni in kdo je tisti, ki to pravilno interpretira.
16. december, 2008 ob 21:34
Mislim, da sva zašla na področje vere………nevernemu te pokrajine niso dostopne.
16. december, 2008 ob 21:52
Wittgensteinovsko obupamo? Mogoče. Mimogrede, enemu od Družinih piscev je ta teden uspelo napisati kolosalno neumnost, ki dokazuje, da še svetega pisma ne pozna. Moja malenkost je takoj dodala komentar s popravkom, pa ga tista nuna, ki zbija po tipkovnici, (še?) ni objavila. Spet cenzura.
16. december, 2008 ob 23:15
Carlos, mislim, da na Družini traja nekaj dni, preden se izpiše komentar :)
Če oseba ni verna mu je lahko debatirati o Jezusu/Bogu/komurkoli že………..mene pa se vse to živo dotakne, to so zame osebe, ki jih spoštujem in ljubim - predstavljajo smisel mojega življenja.
17. december, 2008 ob 0:09
Ravno to je moja poanta: ali lahko o nečem debatirajo samo tisti, ki pristajajo na skupni jezik? Mene zanimajo zadeve bolj v smislu judovske filozofije, kjer seveda potegnem z Benjaminom in tam iščem povezavo s historičnim materializmom. Medtem pa je naš Rebula spreobrnil tudi Antonia Gramscija.
Če smo že pri Mesij/i/ah, en zanimiv tekst je na voljo tukaj: http://www.archive.org/details/MN40099ucmf_5 . Sicer auf dojč, ampak bomo prebrali, ko bo kaj cajta.
17. december, 2008 ob 3:20
Carlos zelo veren človek in neveren človek glede tega žal nimata skupnega jezika. Spoštujem tvoje stališče, seveda če ni žaljivo, vendar ti ne moreš dojeti moje ljubezni in ganjenosti ob misli Nanj.
17. december, 2008 ob 3:51
Glede tega nimam nič proti, zakaj le. Bolj me skrbi, če različna prepričanja ne najdejo skupnega jezika v ničemer. Potem imamo na sporedu vojno bogov … oziroma tisto, kar se je dogajalo v Evropi v 16. in 17. stoletju.
17. december, 2008 ob 15:25
Carlos, upam da veš da imava skupen jezik. Blizu si mi, ker sem bral tvoje prispevke že na Družini. Upam, da mi ne zameriš, ker te sem ter tja ˝podrezam˝ :)
17. december, 2008 ob 16:03
Ok, cool.
19. december, 2008 ob 18:37
odrasel je odrasel ravno zato, ker je odrasel (tj. pridobil si je določene izkušnje, ki ga ločijo od otroka). morda je cerkvena želja po otroškosti ovčic odsev tega, da se da otroke vendarle malo lažje zmanipulirati, da bolj trdno in brezpogojno verjamejo. odrasli pa včasih malo podvomimo.
meni gre sicer ta katoliška obsesija s prizadetimi verskimi čustvi malo na živce. nikoli se ne da o ničemer debatirati, ker kar takoj nimamo skupnega jezika, ker oni pač verjamejo/vedo ipd., mi pa tega nikakor nismo sposobni razumeti/doumeti. totalitarnost stališč pač.
19. december, 2008 ob 18:40
kaj je bilo to o pedofiliji? zakaj to takoj omenja?
19. december, 2008 ob 22:41
Ja, tko je pač, Andrej, njih ma bog rad, pa Jezus, pa kar je še teh mitoloških oseb. To ni kar tko, oni stojijo vsaj eno stopničko više nad nami, brezbožci in če se kdo norčuje iz njihovih smešnih dogem morajo udarit z ognjem in mečem, da ne bi še sami začeli dvomit, v take stvari kot so brezmadežno rojstvo pa podobne neumnosti.
20. december, 2008 ob 11:20
aja, morda boš kdaj razumela, da se tudi osebe, ki gledajo na politiko iz različnega zornega kota in imajo različni svetovni nazor lahko razumejo, spoštujejo in imajo rade………….zelo pogrešam Roma Plemenitega in zelo bi pogrešal Carlosa, če se ne bi več oglašal.
20. december, 2008 ob 12:25
# Carlos Contreras pravi:
17. december, 2008 ob 3:51
Glede tega nimam nič proti, zakaj le. Bolj me skrbi, če različna prepričanja ne najdejo skupnega jezika v ničemer. Potem imamo na sporedu vojno bogov … oziroma tisto, kar se je dogajalo v Evropi v 16. in 17. stoletju.
ha, ha, ha, ha, izobražen rdečuh je govoril, ha, ha, ha, ha…
21. december, 2008 ob 15:46
” … aja, morda boš kdaj razumela, … ”
Grof M.K. z osebami, ki se imajo za intelektualno superiorne in mi blagohotno želijo, da se nekega dne (z božjo milostjo?) tudi jaz dokopljem do znanja, ki je zaenkrat zgolj v domeni nekaterih, nekako, še sama ne vem zakaj, nimam kakšne posebne želje ali volje debatirati, sploh se pa v vajino intimno čebljanje s C.C. sploh nisem vmešavala.