O zgodovini animiranega filma smo se pogovarjali z avtorjem knjige Cartoons, 100 Years of Cinema Animation Giannalbertom Bendazzijem:

“Vest: Kako so se risanke spremenile v zadnjih sto letih?
Bendazzi: Presenetljivo malo. Edina velika in pomembna sprememba se je zgodila leta 1928, ko jim je bil dodan zvok. Animacija je po moje najbolj avdio-vizualna od vizualnih jezikov. Dobro animacijo dobiš, ko ti uspe slike zliti z dobro glasbo.
V: Kaj pa preskok v 3D svet? Je bil to enako pomemben korak kot dodajanje zvoka?
B: Preskok v 3D animacijo ni bil tako pomemben kot zvok. Morda bi to lahko primerjali z uvedbo barvnih risank, saj so barve predstavljale pomemben korak naprej, vendar še danes lahko vidimo lepe črno-bele risanke.
V: Kakšna je pa razlika med risankami, ki jih je delal Walt Disney in risankami, ki jih lahko gledamo na takšnih festivalih?
B: Tako kot v literaturi imamo tudi v animaciji različna občinstva in različne tipe animacije, ki jih delajo različni ljudje. Tukaj gledamo kratko animacijo, ki jo delajo umetniki, kar pa še ne zagotavlja kvalitete. Če hočeš nekaj povedati zelo širokemu spektru ljudi, mora biti tudi tvoje sporočilo tako nastavljeno. Taki festivali so edina priložnost za srečanje analitičnih ustvarjalcev in analitičnega občinstva.
V: Katera je po vašem mnenju najbolj pomembna risanka zadnjih sto let?
B: Imam seznam 500 najboljših risank, ki bi ga težko skrčil. Leta 2000 sem za retrospektivo sto let risanega filma izbral 350 filmov. Če bi danes delal seznam, bi mu gotovo dodal še 50 filmov.
V: Imate med državami morda kakšnega favorita?
B: Rad imam kanadsko, ameriško, poljsko, zagrebško in seveda češko animacijo, ki še danes ustvarja zelo dobre filme.”

Domen Ožbot