politika
Varuhinja o pravicah
11. december 2008 ob 14:18 | Elena Pečarič |Varuhinja človekovih pravic RS dr. Zdenka Čebašek-Travnik je tradicionalno srečanje ob dnevu človekovih pravic priredila na Pravni fakulteti. Praznovali smo tudi 60 obletnico sprejetja Deklaracije o človekovih pravicah. Žal se pomembnost Dekleracije zreducira zgolj na priložnostni govor in pogostitev priviligiranih elit družbe. Predlagamo, da se koncept spremeni in se vabi predvsem tiste skupine in posameznike, ki so jim skozi leto kršene človekove pravice, tako bi imeli možnost, da se ob tem dogotku srečajo, pogovorijo in podajo pobude za spremembe.
Elena Pečarič
11. december, 2008 ob 17:14
zelo fajn intervju, Elena.
Sem pa opazila, da je slika posneta verjetno s tvoje perspektive, se vidi, da si nižja. Tko malo vidimo, kako ti vidiš ljudi okoli sebe. A to pomeni, da bi bilo tebi boljše, če bi npr. počepnili, če bi se pogovarjali s tabo (oz. z nekom na vozičku)?
11. december, 2008 ob 19:03
Glej, glej, Elena je pa resno začela z novinarstvom.Super!
11. december, 2008 ob 19:05
Da ne boš kmalu boljša kot Denis?
11. december, 2008 ob 20:00
MRŠ !
12. december, 2008 ob 13:49
o… ČEM ????????????????????????????????
12. december, 2008 ob 15:23
Elena, ti si dokaz kaj vse se da, če se hoče.
12. december, 2008 ob 15:26
Sploh nisem vedla, da je to tvoj intervju! Supr si!
12. december, 2008 ob 15:27
5
12. december, 2008 ob 15:57
Varuhinja človekovih pravic v odgovorih sicer deluje solidno, glede na vsebinsko zelo skromna vprašanja, ki so tako splošna, da se človek sprašuje: “Kaj pa je bilo vprašano oziroma odgovorjeno?” Moja Meta pravi, da se tako neobvezno klepeta ob kavici.
Varuhinja človekovih pravic pa je imenovala invalide in hendikepirane. Jaz mislim, da gre za ene in iste ljudi ter pri najboljši volji mi nihče od znancev ne zna povedati kakšna je razlika. Upam, da hendikepiranci pri varuhinji nimajo statusa elite, ki je v njenih očeh nemočna in pomoči potrebna, med tem, ko so invalidi za njo neka ljudska raja, s katero se lahko postopa, kot svinja z mehom. Tako neuko sklepam po njenem poročilu 2007.
Četudi nisem naglušen nisem dobro slišal mijavkanje Elene Pecarič. Predlagam, da za svoje intervjuje vpelje podnapise, kakor to počnejo v Svetu tišine.
12. december, 2008 ob 16:16
Hendikepirani vstopajo v svet kot: “Jaz imam problem”
Invalidi vstopajo v svet kot: “Jaz sem problem”
Vratar, imaš še problem? Si problem?
NO PROBLEM!
Lep vikend
12. december, 2008 ob 16:17
Ni slabo, da se je oglasil Vratar, tako vsaj ne bom deležna pripomb, da sem vedno negativno kritična.
Intervju je amaterski, menim, da se Elena Pecarič pravzaprav vedno vsiljuje in ji žrtve milostno odgovarjajo. Prav bedna stvar. Po mojem videnju za invalide tudi žaljiva.
Hudo me moti izkazovana nemoralnost oziroma še bolje perverznost te naše Helence, ki v pisnem uvodu intervjuja varuhinjo človekovih pravic umazano potlači, takoj zatem pa v videu pokaže vso svojo osladnost in navidezno prijaznost, čeprav njeno delovanje v svojem razmišljanju sigurno podcenjuje in glede na svojo kamniško vzgojo tudi zaničuje.
Nedavno sem se še nasmejala tem hendikepskim bedarijam, sedaj pa me oblivajo vedno bolj odklonilna čustva.
12. december, 2008 ob 16:34
Dragi nr, ob koncu tedna mi ne nakladaj o problemih, na način, ki obstoja samo v tvoji glavi in se virtualno ali če hočeš intelektualno izživljaš. Na žalost je YHD s svojimi hendikepiranimi člani postala čudaška nadloga našega vsakdanjega življenju, v katerem terjajo vse kar si je možno izmisliti, od sebe pa ne dajo niti toliko, kakor konj. ki se pošteno userje na cesto in je njegov iztrebek koristen tudi v vrtnarstvu.
12. december, 2008 ob 20:31
Tajnica, marš kuhat kafe!
15. december, 2008 ob 19:01
Blogarski Carlos Contreras me je tako đabest navdušil, da me je spravljal v dobro voljo kar cel vikend. Kakšen odločen macho, nisem si predstavljala, da tako potentni možakarji obstajajo tudi med hendikepskimi pezdeti iz YHD. Ker je anonimen (čeprav mi je njegov slog pisanja nekam znan iz drugih komentarjev), je škoda, da ni se povedal kako odločno ukazuje svoji domači babi, ki mu mora prati usrane gate in umivati smrdljive noge.
Ma kaksna persona je tale p**** Carlos Contreras, ki se junači iz mišje luknje in se v svojih fantazijskih blodnjah razglaša za mehiškega dirkača (poglej tukaj http://en.wikipedia.org/wiki/Carlos_Contreras).
Ooojoj, pa saj ne gre za mehiškega dirkača, piše nam lokalni slovenski drkač z majhnimi kolesi in nosilnim podvozjem.