Politično je osebno
9. december 2008 ob 10:24 | Elena Pečarič |Hendikepirano telo je idealno in celo privilegirano izhodišče za možnost uvida, raziskovanja in spoznavanja oblastnih odnosov v družbi, saj se ne vklaplja v ideale družbenih imaginarjev in štrli ven, deluje moteče, povzroča zadrego, nelagodje, strah in tesnobo. Vse pred čemer se v sodobni družbi drži, čemur se je potrebno izogniti in se že preventivno zaščititi. Hendikepirano telo izziva in zahteva soočenje z lastnim hendikepom, zahteva redefinicijo t.i. realnosti in resnice, ki se v njej proizvaja in konstituira. Na tem mestu, ali bolje na teh telesih je mesto, kjer se politično izraža, odraža in definira. Zato je hendikepirano telo na nek način prav privilegirano mesto za preučevanje politik, je mesto, ki daje možnost za upor in emancipacijo. V nasprotju s tem, kar se zdi in predpostavlja, saj se hendikep in drugačnost prav izključuje iz politike in političnega.
Potopljena sem bila v sistem, katerega sem hotela spoznati delovanje, vzvode in mehanizme, da bi se lahko iz tega sistema osvobodila in izstopila, ne pristajala več na igre vlog. Dialektiko gospodarja in hlapca je bilo treba redefinirati. Sprva je bil to zgolj zaprt sistem institucije, kasneje sem začela odkrivati kompleksnost družbe. Predvsem pa so me zanimali vzvodi in povezave med osebnim in političnim.
Gre za to, kako je sploh možno in mogoče znotraj zaprtih sistemov enoumja, ki se lahko manifestira tudi kot ideologija »multikulturnosti«, kjer je drugačnost celo predpisana in zapovedana, ohraniti Drugačnost in jo kot tako tudi afirmirati ter na njej vztrajati. Ideologija multikulturnosti pa seveda deluje prav v nasprotni smeri, v smeri izničenja drugačnosti in drugačnih, v poenotenju drugačnosti, kar je že samo po sebi protislovje. Deluje v izničenju njihovih posebnosti in partikularnosti, hoče jih združiti in s tem razvrednotiti prav v njihovem drugem in drugačnem bistvu. V multikulturnosti se brišejo in zamegljujejo razlike, se reducirajo posebnosti. Drugačnost se skuša asimilirati in integrirati v splošnost. Le te kategorije pa določajo gospodarja. Logika totalitarizma, humanizma in pastorale je očitna in občutna. Za vse tiste, ki nočemo biti del velikega imperija, občestva in harmonije. Nočemo, da nas predelujejo, posrkajo in konzervirajo v celofan za dolgotrajno obstojnost.
Vse bolj sem začela dobivati uvid in vpogled v odnose in razmerja, ki nas držijo prikovane ter ujete v določeno dinamiko moči, kjer se nam zdi kot, da nimamo izhoda. Kjer imamo skoraj že občutek, da nam ne preostaja nič drugega, kot da se vdamo v vloge, ki so jih nam namenili, da se vdamo postopkom, mašinariji in podležemo diskurzom oblasti, da se preprosto predamo in postanemo objekt. Hkrati pa vemo, da vdaja in predaja tem politikam, postopkom in praksam, pomeni zanikanje življenja in vsega za kar se sploh zdi smiselno in vredno živeti ter se boriti.
Kako sploh lahko ponovno in pravzaprav tako hitro iz enega enoumja, social-realističnega, zapademo, preskočimo, zablodimo v drugo enoumje, »evrofilije«, evroideolgije ali evrorežimu? Enoumje je v resnici po definiciji le eno, gre za različne pojavne vsebine, ki pa delujejo na istih principih dominacije in izključevanja. Še posebno, ko smo se v naših krajih nedolgo tega uprli in osvobodili enemu režimu in diktatu, ki ga takoj za tem zamenjamo z drugim?
Evropa se nam je prikazovala in kazala kot obljubljena dežela, kot edina možna in mogoča pot, kot najboljša skupna usoda prihodnosti. Zato smo se dolgo pripravljali, čakali, se učil, se preizkušali in dokazali vse dokler niso evro birokrati ocenili, da smo dovolj zreli, da smo dovolj dobro izpolnjevali pogoje in zahteve, lahko stopimo v ekskluzivni klub Evropejcev; takoj za ZDA. Paradoks, ki pri tem nastaja je vse bolj očiten; boj ko se poudarja drugačnost in različnost bolj nas silijo v enakost govora, misli dejanje standardi in poudarja direktive, uredbe in predpisi nas neusmiljeno zavezujejo in prisiljujejo k temu.
Zdi se, da so se v današnjem t.i. zahodnem svetu ljudje sprijaznili ali celo vdali nad močjo institucij, pogojno rečeno države, države, ki pa je vse bolj podrejena in v rokah EU elit in birokratske mašinarije, ki je dobesedno nepregledna in neobvladljiva. Navadili so se prenašati, dopuščati, tolerirati, odpuščati, vse kar se počne in izvaja tudi, ko je več kot očitno, da gre za bedarije in nesmisle. Spomnimo se le »pravila«, da morajo biti kumare ravne.
Državljanke in državljani, smo vse bolj nemočni pred ukrepi, ki se izvajajo za njih in v njihovem imenu; takšni so seveda argumenti, izgovori in opravičila, ki jih oblikovalci politik uporabijo, da naredijo to kar hočejo in se namenijo.
Sprašujemo se in poskušamo odgovoriti na to, kaj sploh so oblastna razmerja, narediti moramo vidno ravno to, kar je najbolj na vidiku, na očeh in zato tudi dojeto kot povsem samoumevno, naravno, logično ter neproblematično. Odkrivati to, kar je pravzaprav tako blizu nas, tako domače, tako otipljivo in poznano ter nenazadnje povezano z nami, da tega niti ne občutimo ali zaznamo kot problem, grožnjo in nevarnost.
Elena Pečarič
9. december, 2008 ob 10:54
Elena, strinjam se s tabo.
9. december, 2008 ob 11:11
DA!
9. december, 2008 ob 11:41
Pa sem vendarle dočakala reciklažo (http://www.vest.si/2008/12/05/osebno-je-politicno/) nekega besedila Elene Pečarič, tako da je službeni čas nekoliko popestren od dolgočasnega dela danes v službi. Sitnih strank skorajda ni, pa lahko berem neko duhovičenje s teoretičnimi podmenami za katere dam roko v ogenj, da ga ni spisala Elena Pečarič.
Elena Pečarič je torej zavestna »razglasna stanica«, na kateri pod svojim imenom prodaja, kar si resnični avtorji ne upajo storiti sami.
Ah, tole besedno pleteničenje je jalov posel, kajti tako imenovano avtorsko govorjenje Elene Pečarič je enako klevetanju, insinuiranju, žaljenju, laganju, političnemu obračunavanju, medijskemu spinningu, manipuliranju pa seveda predvsem osebni ekshibiciji, da zadovoljuje njeno nikoli zadovoljeno elementarno potrebo po javnem nastopanju.
Sem pa razočarana, ker se ne morem nobenem delu objavljenega teksta od srca nasmejati. Pa dajte objavite no kaj irealnega, to mi je tako všeč!!
9. december, 2008 ob 11:56
tajnica…in zato si in boš ostala tajnica.
In tudi če bi bilo tako,..kar piše je res, kdorkoli je avtor,..a mislim, da je pogum in individualnost nekaj kar Eleni ne manjka,….je za tajnice nerazumljivo.
A ti je to všeč?,..ali se zamisli,ali pa nasmej…tvoj problem,..ko pa boš zmogla pogum, ki ga drugim negiraš, pa se še podpiši oki?
.)
9. december, 2008 ob 12:07
@tajnica
Prav škoda je da stavkov kot je “dam roko v ogenj, da ga ni spisala…” ne moremo preizkusiti z ognjem. Jaz bi se od srca nasmejala, ko bi se tale tajnica pošteno spekla (dam roko v ogenj, da bi se :)
Upam, da ni davkoplačevalski denar iz katerega si plačana za svoje ne-delo oziroma popestritev svojega delovnega časa s pisanjem žalitev proti Eleni.
Glede tvojega zadnjega odstavka pa - daj, pojdi nazaj delat, svet ne vrti zato, da bo tebi všeč, sama si ga naredi prijetnega - mogoče bo lepši, če se boš več ukvarjala s sabo in manj z drugimi.
9. december, 2008 ob 12:23
Ti @ tajnica si pa res boga. Eleno žališ in obtožuješ kar brez razloga in argumentov. Če je tvoja služba le sovražiti Eleno, potem je tvoje življenje ena velika beda.
9. december, 2008 ob 12:26
Tvoja kolumna je globokoumna in verjamem za @tajnico prezahtevna.
9. december, 2008 ob 12:29
@tajnica
Vse kar drugemu želiš in delaš slabo se ti vrne kot bumerang. Če ne tebi, pa tvojim bližnjim. Razmisli!
9. december, 2008 ob 12:36
Ne smemo se prepustiti in dopustiti inštitucijam moč nad nami, zato je še toliko bolj pomembno tvoje delo, tvoje pisanje, da nas spomniš, bodriš, odpiraš oči,…
9. december, 2008 ob 12:40
Glej, glej, tale tajnica je čakala v zasedi, da te apriorij spluva. A bo za to nagrajena, a je naravno tako hudobna?
9. december, 2008 ob 12:43
Po mojem je naravni talent tale hudoba @ tajnica.
9. december, 2008 ob 12:47
To je dejansko enoumlje. Najprej nas je Juga izčrpavala, se tega rešmo in glej, zdaj imamo še močnejše gospodarje, še bolj lačne ! Gdo to razume?
9. december, 2008 ob 13:37
Strinjam se, da ljudje, ki imate viden hendikep ste še bolj porinjeni v odvisnost , zato je potrebno Elena, da ste močni in se borite.
9. december, 2008 ob 13:43
Tudi ostali se večkrat znajdemo v brez izhodnem položaju. Na žalost nam pa vse prevečkrat zmanjka življenske energije, ki jo same pri tebi tako občudujem.
9. december, 2008 ob 13:44
5
9. december, 2008 ob 13:50
Presegla je Borisa Šuštaršiča!
9. december, 2008 ob 16:33
@tastar
Ne vem, če lahko primerjamo Eleno s tem…
9. december, 2008 ob 16:47
@tajnica …
naravni zakoni so pač takšni, eni inajo “kreativno” moč “raziskovanja” v življenje .tebi verjetno razen ,D&G,cosmopolitan in slične preokupacije ni dano ..smiliš se mi bolj ,kot elena ..!
… jasno kristalno jasno?
…eh,sej vse zaman…. s svojo “globino” misli itak ne moreš dojeti, kaj sem želelea izraziti!
9. december, 2008 ob 17:40
tastar, kdo je presegu Šušteršiča?
9. december, 2008 ob 18:39
@ mirjana
tastarmu popustile tablertke…
… reče in ostane žiu!
morda ima “potrdilo “,da lahko govori ,kar rmu “pride”…!
še kazensko boš preganjena ,če mu boš “težila”…!
eni so “ne/dotakljivi!”…
sicer ,si verjetno (že) opazila ,da je “bolan”!
9. december, 2008 ob 18:42
Elena, super kolumna!
9. december, 2008 ob 18:46
Spomnim se pravila, da morajo biti kumare ravne. Kot, da bi se delali norca iz kmetov, mi pa to dovoljujemo.
9. december, 2008 ob 18:52
Včasih se vprašam, kako preživiš in živiš v tem neubogljenem telesu, povrhu vsega pa si še uspešna pri svojem delu in aktivna borka za pravice hendikepiranih. Kapo dol!
9. december, 2008 ob 18:57
Veš kaj Elena, jaz bi bila pa ful vesela knjige o tvojem življenju, ki mora biti izredno zanimivo in burno. Upam, da jo kdaj napišeš!
9. december, 2008 ob 18:59
Tina, se pridružujem tvojim željam.
9. december, 2008 ob 23:24
ni časa punce, to bom naredila, ko bom v penziji. sedaj se je treba boriti sproti in je še veliko dela.
hvala za podporo,
lp
9. december, 2008 ob 23:35
Zlo stalno spreminja obliko. Le poglejte kaj se dogaja s Pahorjem in Obamo.
10. december, 2008 ob 13:44
Poglejte si Farkičev komentar, ki ga je napisal pod kolumno “Osebno je politično”:
“Elena takole ti bom povedal: ti nisi priplavala po župci in tudi nisi prav nič naivna s svojimi brutalnimi napadi (npr. zmerjanje invalidskih organizacij z mafijo), ampak si deviant hendikepske vzgoje v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Tam so te po stopnji inteligence selekcionirali v izobraževalno-vzgojnem procesu, zatirali čustva in razum ter povzdigovali um, ki ga morda že lahko primerjamo z umom zločinca.
Če tega slučajno ne veš, s svojo osebnostjo v celoti odgovarjaš pred zakonom, vendar te načeloma ne obsojam (zgolj razkrivam tvoja umazana dejanja), ker so primarno za tvojo usodo odgovorni tvoji vzgojitelji in drugi, ki so te neusmiljeno proti tvojem vedenju in socialnemu izboru ideološko indoktrinirali.
Bodi dovolj, ker bi moral razlagati o zgrešenosti permisivne kamniške vzgoje.”
Odlično Farkič super si to napisal! To so tista dejstva o katerih se premalo ali pa sploh ne spregovori, se pravi o tem, da je Elena čisti deviant hendikepske vzgoje v ZUIM-u!
12. december, 2008 ob 15:04
Točni tako Medek, se strinjam, moč Zla je v tem, da stalno spreminja podobo.
Pokazal se nam bo v luči največjega angela dobrotnika, igral na naša čustva in nas tako spretno zaslepil in preslepil, da sploh še dolgo časa ne bomo vedeli, kaj se nam je pravzaprav zgodilo!
Pravzaprav v Akopokalipsi, je prav nekaj takega napisano, Zlo bo prišno na oblast skozi lepe in sladke besedice in obljube, nato bo vse svoje podložnike označilo z številkami, vsi bodo morali postati del enomnega, blaznega sistema, če bodo drugače mislili , bodo marginazirani , ne bodo dobili niti osnovne potrebščine, kajti tudi hrana se bo kupuvala samo z posebnimi označenimi karticami itd…
Zlo in enoumje delujeta z roko v roki, nikar si ne želite tega..in kam vleče sedanja politika navideznega
našega novodobnega filozofa in dobrotnika..ravno v to snmer enoumja, bodite pozorni.
Dol z kultom osebnosti , kaj vas zgodba Stalin še ni prav nič naučial, koliko Kultov Osebnosti,
še rabite, da se zbudite.
Zadnja stvar , ki bi si jo marali želeti, če imate kaj soli v glavi je, zaprte sisteme ENOUMJA, saj to je začetek Akopokalipse!
13. december, 2008 ob 8:32
Dobra kolumna. Lahko bi bila celo pridiga pri nedeljski maši.
Elena, lahko izstopiš iz tega vlaka. Kdo ti brani da ne bi “štrlela” iz povprečja, a nisi svobodna oseba? Nisi?!?
Zakaj?
Zato, ker si odvisna od denarja davkoplačevalcev. In o tebi nimamo najboljšega mnenja. Oprosti, ampak se ti pozna, da nisi nikoli služila denar s svojim delom.
Študirala si neuporabno in neotipljivo družboslovje - filozofijo, ki je realno gledano neuporabno, še maj pa lahko kaj z njim zaslužiš, tj. da bi o znanje prodajala. Veš kaj filozof je lahko vsak, nekateri so pač naravni talenti, tisti ki pa to niso pa to postanejo ko imajo v riti dva pira.
Sprašujem te zakaj nisi šla študirat pravo. Pravno znanje pa se zelo drago prodaja, ampak tu se kaj hitro “zjasni” ali imaš znanje ali filozofiraš.
13. december, 2008 ob 12:27
Dragi Calimeroo, pravi nadimek si si izbral, stokaš, jamraš in misliš, da živim na tvoj račun. Jaz že dolgo delam in občasno prejemam avtorske honorarje od katerih gredo tudi davki državi. Iuzijo, da me tudi ti vzdržuješ s svojim delom si nekam vtakni.
Ne boš vrejel, da sem bila prepričana, da postanem pravnica, a sem si v pravem trenutku izbrala drugo smer, ki mi daje veliko širši pogled na svet. Pravo pa ni tako zapleteno in nemogoče za osvojiti in razumeti, tudi v popoldanskem času, kar sem v svoji praksi tudi storila. Glede na to, da sem vložila že kar nekaj ustavnih pobud in drugih pravnih aktov, nisem čisto priplavala po župci na tem področju. Ne trdim , da vem vse, a se znajdem in znam parirati tudin pravnim strokovnjakom. Lahko me preizkusiš, če znaš in zmoreš.
13. december, 2008 ob 16:38
A res. Zakaj pa se potem “puliš” za denar, če lahko živiš od svojega intelektualnega dela.
Ne boš pa trdila, da plačuješ državi davek od svojega avtorskega dela - honorarja, ker letno gotovo iz tega ne presežeš cca 22.000€. Mogoče pa ti davčno pravo ne leži preveč dobro in si plačevala davek, ki ti ga ne bi bilo treba oz. bi ti ga država morala vrniti.
“Glede na to, da sem vložila že kar nekaj ustavnih pobud in drugih pravnih aktov, nisem čisto priplavala po župci na tem področju. Ne trdim , da vem vse, a se znajdem in znam parirati tudin pravnim strokovnjakom”.
Glede tega pa:
*pobudo za presojo ustavnosti pravnega predpisa, sodbe itd. na US lahko da vsak, ki ima za to interes, vendar pa ali si s katero uspela
* »in drugih pravnih aktov« kaj pa si mislila s tem?
si poslala kakšni poslanski skupini oz. poslancu kakšen predlog zakona, ki ga je nato DZ sprejel
13. december, 2008 ob 17:08
Ni bistvo v tem kaj vlagaš, se pritožuješ, pariraš itd. šteje samo rezultat. Naj ti bo jasno tudi jaz se ne strinjam z delovanjem invalidskih organizacij, ki so bolj ali manj same sebi namen, z zgrešenimi programi in še bolj zgrešenimi investicijami. Predvsem pa jih je povozil čas.
Moje mnenje glede denarja Loterije, ki ga prejemajo invalidske organizacije, bilo bi smiselna uvedba t.i. Socialna kartica, s katero bi »manjzmožnin« osebam določili denarni znesek oz. asistenco, glede na njegove osebne okoliščine - diagnozo. Predvsem se mi zdi to smiselno predvsem iz vidika staranja prebivalstva.
PA ŠE PREIZKUS, KO ME ŽE IZIVAŠ?
* ALI IMAJO PRIPADNIKI T.I.USTAVNO NEPRIZNANIH MANJŠIN (HRVATI, SRBI, BOŠNJAKI….)PRAVICO DO UPORABE SVOJEGA JEZIKA V UPRAVNIH IN SODNIH POSTOPKIH?
* ALI JE ZAKON O OBVEZNI RABI SLOVENSKEGA JEZIKA V JAVNOSTI V SKLADU Z DOLOČBAMI EVROPSKE LISTINE O REGIONALNIH IN MANJŠINSKIH JEZIKIH ?
15. december, 2008 ob 20:12
Takoj povem, da se v celoti strinjam z navedbami Farkica, ki je neposredno naslovil na Eleno Pečarič nekaj jasnih ugotovitev glede hude zlorabe, morda celo izobraževalno-pedagoškega zločina nad njo v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Dr. Dušan Rutar nikakor oziroma nikoli ni dobil soglasje pristojnih državnih organov za svoj eksperiment po svojem konceptu hendikepa nad živimi ljudmi, to je nad mladimi invalidi, ki so mu bili prepuščeni na milost in nemilost. Po mojih informacijah sicer grobe inteligentnostne selekcije ni več, zelo verjetno pa ni ustavil svojega eksperimenta v obliki človeškega inženiringa, temveč ga nadaljuje z drugimi, veliko bolj sofisticiranimi metodami.
Kdaj bo dr. Dušan Rutar soočen z rezultati svojih pedagoških zlorab in za njih tudi odgovarjal?
Oglašam pa se iz dveh razlogov:
-prvič ker je na tem blogu Elena Pečarič ponovno pokazala grozljive dimenzije svoje osebnosti, ko brez kakršne koli zavore sebe ocenjuje za vseveda in za strokovnjaka, ki se zmore po njenih navedbah kar mimogrede preko popoldneva naučiti prava in biti kos vsakemu izkušenemu pravniku;
-in drugič, ker jo je neki gospod pod nazivom Calimeroo postavil v realistični dialog, v katerem je padla kakor je dolga in široka.
Zelo me zanima, zakaj se je izognila izzvanemu dialogu s Farkicem? Se morda boji, da bo z napačno besedo diskreditirala guruja hendikepizma, ki jo uči stalne konfliktnosti?
Calimeru pa sporočam, da se je zelo uštel glede invalidskih organizacij in v njih interesno povezanih invalidih. Oboji so glede na doslej dosegljivo znanje večni kot diamanti.