Konec mačizma?
3. december 2008 ob 9:08 | Anja Fabiani |S prisego nove slovenske vlade smo dobili pet ministric. Največ doslej. To je prelomnica v zgodovini mlade slovenske politike. Pa ne samo politike. Politika je zgolj najbolj izpostavljen del družbenega življenja, ki simbolizira splošni razvoj. Obenem se predstavlja kot pomemben faktor identifikacije posameznikov in posameznic – zato velja načelo, naj bodo politiki ljudstvu za zgled. Kakršnakoli načela oz. ideologijo pač zastopajo. V mislih imamo – zgled za oblikovanje etike, nad katero nima ekskluzivne pravice le ena družbena ali religijska elita.
Pravzaprav bi morale biti Slovenke v tem trenutku hvaležne vsem pogumnim posameznicam, ki so z odločnostjo in karizmatičnostjo prevzele vodstvene položaje. Veliko so naredile za to, da se spremeni še vedno tradicionalna – v slabem smislu - podoba ženske v slovenski družbi. Govori se namreč o tem, da so ženske emancipirane. A ta emancipacija sega zgolj do osemurnega delavnika. Z moškimi, skratka, delijo pravico do zaposlitve. V resnici pa kot sive miške hodijo v službo in samo to. Ne uspejo biti kreativne, se samouresničiti, biti vrhunske – bojda tega niti nočejo. Kako bi sploh želele, revice, ko pa upehane do onemoglosti v stari socialistični maniri prihitijo domov ob petih popoldne in jih čaka nov (neplačan) »šiht«. Kuhanje kosila, pospravljanje, ukvarjanje z otroci. Praviloma. Perverzija dosedanje emancipacije namreč tiči v tem, da so v veliki večini primerov, vsej modernosti navkljub, moško-ženske vloge še vedno konzervativno razporejene. S tem pa seveda ženska opravlja dvojno delo, nič drugega. To je velika krivica sodobne družbe. Opravičujem se vsem tistim moškim, ki mislijo in predvsem delajo drugače. Pa tudi ženskam, ki jih to niti najmanj ne moti.
A v nasprotnih primerih gre za poniževanje ženske kot celovitega, sposobnega bitja. Nič čudnega ni torej, da so postajali vici o blondinkah obrnjeni – ženske se morajo barvati na blond, da prekrivajo svojo inteligenco. Podobno kot prekrivanje obraza z burko. Nič čudnega ni, da jih razni »kvazi-mačoti« še vedno trdovratno opozarjajo, da so vredne le toliko kot njihova mladost in lepota, kar je v vsakem trenutku možno nadomestiti z lepšim, mlajšim objektom. Samo za moške naj bi veljala ta logika. Vulgarnost v vsakem smislu, ne zgolj verbalna, pa je tipičen zunanji znak grobe moške dominantnosti. Na področju avantgardne ženske vloge sta veliko naredili Madonna in Demi Moore. Dokazujeta, da imajo tudi ženske estetski okus in si z enako pravico lahko izberejo mladega in lepega fanta. Z enako pravico, kot mlada in lepa ženska v starajočem moškem vidi srce in dušo, ne pa lupine.
V politiki pa niti ni več Skandinavija tista, ki prednjači po ženskah na vrhu. Zapatero v klasično katoliški Španiji je »ustoličil« zelo veliko število pripadnic nežnejšega spola. Zanimivo je bilo videti ministrico za obrambo Charme Chacon, kako je v visoki nosečnosti salutirala španskim pripadnikom mednarodnih mirovnih sil v Afganistanu. Da o Angeli Merkel v Nemčiji niti ne izgubljamo besed. Njo imajo, zaradi njenih sposobnosti, prijaznega pristopa in smisla za ekologijo, radi celo politični nasprotniki.
Slišala sem za anekdoto. Nekoč je neki direktor ženski, ki se je potegovala za službo, rekel, naj si raje poišče bogatega moža. Odvrnila je, da se ne bi nikoli poročila zaradi bogastva, pa tudi ne zaradi ljubezni. To je, po njenem mnenju, preveč kičasto. Če bi s poroko komu pomagala, npr. do državljanstva, to še. Ali pa, kot je storil Jeff Koons, ko se je poročil s Cicciolino – s tem dejanjem je deklarativno prepletel svojo umetnost in življenje. Poroka je bila eksistencialni del njegovega ustvarjanja. Gospodična je gospodu torej odvrnila, da je poroka, po njenih pojmih, stvar načel. Pa jo je obtožil, da ji je zrasla brada!
V vsakdanjem življenju poniževanje ženske ni tako nedolžno, kot se zdi na prvi pogled. Zahrbtno je zato, ker gre za »normalen« vzorec, ki se je globoko zadrl v družbene podsisteme ter samopodobo in samozavest žensk.
Zakaj je stanje tako žalostno? Zakaj se moški (še vedno) bojijo enakopravne vloge žensk v resničnem smislu? Ne kot zgaranih dekel, pač pa kot spoštovanja vrednih sopotnic in samostojno mislečih ter delujočih bitij. Posameznice s svojo izbiro lahko vplivajo – ne na revolucijo v družbi, pač pa na premike v mentaliteti (beri npr. Naomi Wolf in njen The Beauty Myth) Seveda so ženske drugačne od moških. Drugačnost spolov je lahko prednost. Zlasti intuicija in t.i. šesti čut. Nerazumljivo? Opozorimo - gnusno zažiganje čarovnic na grmadi je temeljilo prav na radikaliziranju drugačnosti.
V podalpski deželici bi bila prav zanimiva kakšna predsednica vlade ali direktorica ali znanstvenica, ki bi imela za spremljevalca dvajset let mlajšega, prikupnega Uroša. To je več kot zgolj smisel za zdrav humor.
Anja Fabiani
3. december, 2008 ob 9:31
Pravice žensk oz. enakopravnost žensk, to se mi zdi umetna tema.
Enostavno se po moje ta dva spola razlikujeta, zato imata tudi vsak svojo vlogo in dela v družbi. Ženske imajo po naravi ‘določena’ bolj taka dela, ki statusno in materialno niso preveč nagrajena, moški obratno. Pravzaprav za moške je to zelo pomembno, za normalne ženske to ni - toliko.
Ženske bi morale razmišljati o otrocih, vse ostalo je mimo in jih na dolgi rok dela nesrečne. Otroci, normalen mož in normalna družina je ultimativni uspeh ženske. Vse ostalo je mimo. Kariera je mimo. So tudi izjeme, vendar te ne bi nikoli smele predstavljati večino.
Moški delujejo na popolnoma drug način, med drugim tudi zato, ker so le takrat z njimi ženske zares zadovoljne. Če moški deluje drugače kot moški, potem več ni ‘pravi’ moški, kar ženske ne marajo. Prave moške itak delajo oz. ‘povzročajo’ ženske v svoji fantaziji moškega.
Posamezni ‘izleti’ žensk v moške sfere so normalni, vendar, če to postane praksa, bo na dolgi rok imela probleme družba. Če moški izgubi svoj namen, rata zakompleksan in nasilen. Lahko v družini, lahko na mednarodni ravni.
Po moje ne bi bilo zdravo, če bi recimo imeli obrambno ministrico 10 krat zapored. To bi pomenilo, da moški samo še drkajo na internetni porno in nič drugega ter da je samo še vprašanja časa, ko eksplodira. Hormoni so neustavljiva sila, posebej testosteron.
3. december, 2008 ob 10:16
Avtorica tega članka se primerja z moškimi, kar ni možno. Meša jabolka in hruške.
Ženske izkazujejo svojo kreativnost, sposobnost in inteligenco na drugačen, naraven, fundamentalen način in ne z osvajanjem podjetij, kapitalom, kurčenjem in premagovanjem kapitalskih nasprotnikov.
To kar počnejo nekatere izobražene ‘osveščene’ ženske, ne koristi nikomur, niti ženskam, niti moškim, niti otrokom. To so zame zblojene ženske, izobrazba pa jim ravno ne koristi.
Med moške se mešajo le hendikapirane oz. ‘drugačne’ ženske. Ali ne morejo roditi ali se počutijo bolj moške kot ženske ali pač razmišljajo po moško.
Ženske direktno z moškimi ne smejo tekmovati, ker to ni njihova igra, to ni njihovo področje. Ženske naj tekmujejo s sebi podobnimi, torej ženskami.
Ženske, ki tega ne vedo, so zmedene žrtve današnje multimedijske, hiteče, zmedene civilizacije, ki pod krinko liberalizma, prodaja vse žive zamislice marketing managerjev, ki itak ne prodajajo več izdelkov, ampak neke imaginarne liberalne življenjske stile, ki večinoma izhajajo iz izmišljenih ameriških filmov, tako moških kot žensk. Na to se potem kot ribice lovijo stranke, ki podzavestno, prostovoljno prejemajo in sprejemajo dozo fantazijskih vrednot. Ženske, ki tega ne vedo imajo tudi pomanjkanje ženskih vrednot, nimajo pravega smisla življenja.
Na žalost je med njimi veliko intelektualk, ki mislijo, da imajo jajca in ne maternice. O tem jih ni nikoli nihče poučil in demonstriral doma, kaj šele na fakultetah.
Razmišljajo o stvareh, o katerih jim sploh ni treba oz. imajo bolj pametne stvari za počet, pametne pred vsem za njih.
Kot sem rekel, je vse to fajtanje z moškimi ‘dovoljeno’ samo nekaterim nenormalnim ženskim izjemam. To je pač res. Takšne imajo zelo slavno življenje vendar dvakrat težje. Slava jim na koncu niti nič ne pomeni, ker ne dosežejo svojega bistva. Slava, hvala, trepljanje in aplauzi so votli, ne obstajajo, so samo mamilo za šverc čez življenje, na koncu nujno brez izpolnitve ali zadovoljstva. Vse to samo zato, ker ni bilo implanatacije pravih vrednot v štartu.
Kam gremo? K vragu. To vemo, na vseh nivojih. Ekološkem, socialnem, ekonomskem in političnem.
Je treba kako ukrepati? Po moje ne, lahko pa tud. Stvari se itak same postavijo na svoje mesto.
3. december, 2008 ob 10:55
ja Madonna pa ima res veliko mero estetskega okusa, tu ni kaj dodati ;))
sicer pa lepo vas prosim, pri vseh ministricah, ki jih imamo zdaj le koliko jih je res sposobnih in strokovno podkovanih, da opravljajo koristno delo na področjih kjer so bile imenovane..??
trenutno se ne spomnim imena nekega uglednega znanstvenika, vendar nekaj časa nazaj je bil predstavljen intervju z tem dotičnim gospodom v tedniku Mladina…in sicer sam je rekel, da je zelo zaskrbljen nad tem, da je vedno več žensk na visokih položajih in predvsem ker jih toliko v izobraževalnih ustanovah, vse od vrtca naprej…saj so otroci venomer v stiku z neko žensko naravo in nrav in so venomer pod vplivom ženske vzgoje in njihovega načina razmišljanja, in kakor pravi je to recimo za fante, ki bodo kasneje postali možje izjemno slabo, saj ne dobijo dovolj “trde” moške vzgoje in so pod vplivom drugačnega načina razmišljanja…in bo kar držalo moram reči, saj tukaj v Nemčiji kjer sem sam trenutno opažam med dekleti izjemno željo postati učiteljica, diretkorica, biti na tem in tem visokem položaju…na njihovi pedagoški fakulteti je v enem letniku vpisan po en ali dva fanta…ni čudno, da je potem toliko in toliko poženščenih moških saj so že od malih nog skoraj večino časa v ženski družbi in pod njihovim vplivom! mislim, da to, da imamo veliko žansk v naši politiki ni prav nič razveseljiva novica…
in da ima Madonna okus za estetiko :)) ta me je dodobra nasmejala…hočem še!!!!
3. december, 2008 ob 11:24
vse lepo in prav, mogoce je pozabljeno to da imamo tudi zenske, ki so nesposobne pa so v politiki, recimo Eva Irgl. Pobira kaksnih 50k evrov na leto zato da 2x na leto ponovi kar slisi v druzini SDS. hocem reci emancipacija ok, ne rabimo pa nesposobnosti se vec v vrhu, imamo ze dovolj moskih prisklednikov, ki za dober denar kokodakajo in meketajo o cilju, ki je v interesu stranke…
3. december, 2008 ob 12:36
Povsem mogoče, da smo dobili pet ministric in predsednico vlade :D
Ne vem pa, kako to, da sploh lahko govorimo o kakršnikoli enakopravnosti spolov, čeprav gredo ženske prej v pokoj in nato živijo dlje?
Kje je tukaj enakopravna vloga?
In po mojih izkušnjah ste si ravno ženske med sabo najhujše sovražnice…
Svet je tak, kot je, pravil načeloma ni, ali pa jih postavljajo tisti, ki so močnejši - vse ostalo je navaden bulšit. Najprej se je potrebno boriti za pravico do boja, potem pa šele zmagati…
3. december, 2008 ob 17:40
Srčno upam, da Anja nima veliko somišljenikov!!
ps.: Nekateri med nami bi radi še uživali v seksu!!!
3. december, 2008 ob 17:59
..sel le sprašujem : kaj bomo imele “navadne” ženske od ministric?
prehitro je, karkoli hvaliti ali grajati!
5. december, 2008 ob 22:59
Anja Fabiani: “V podalpski deželici bi bila prav zanimiva kakšna predsednica vlade ali direktorica ali znanstvenica, ki bi imela za spremljevalca dvajset let mlajšega, prikupnega Uroša.”
Koga za hudiča pa to zadeva, razen intelektualno in emocionalno nepotešenih ostarelih “dam” in po materinem mleku še vedno hlepečih mladcev?