Posvet o radikalnem izobraževanju

V Ljubljani bo v Galeriji Škuc, Socialnem centru Rog in galeriji Alkatraz od 28. novembra do 12. decembra potekal Posvet o radikalnem izobraževanju.
Posvet se je začel 28.11. v Galeriji Škuc z debato o naslovni temi in otvoritvijo razstave in je dogodek v okviru akcije “Gostimo Moderno galerijo!”

Sodelovali so: Contra Filé, Dostje!, H.I.J.O.S., La Lleca, The Pinky Show, Radikalno izobraževanje, Sekcija za Latinsko Ameriko, Socialni center Rog, Universidad Nómada, Zampa di Leone, Albert Heta, Agon Hamza, Hajrudin Hromadžić in Helena Popović.

V Škucu se je prejšno soboto debata nadaljevala - o satiri in animiranem filmu kot možnostih za družbeno kritiko in delavnica Zampa di Leone. V Socialnem centru Rog pa je potekal pogovor z aktivistom iz Gvatemale Raúlom Najera.

“Srečanje z umetniškimi in aktivističnimi kolektivi s treh celin je drobcen košček v mozaiku številnih eksperimentov za simbolno in materialno rekompozicijo družbenosti v času globoke sistemske krize kapitalizma. Pomeni priložnost, da skupaj obudimo razprave o izročilu tradicije radikalne pedagogike in metodah so-raziskovanja, da se seznanimo z medijskimi reprezentacijami prezrtih realnosti, izključenih iz vidnega in čutnega polja mainstreama, da spoznamo različna orodja za produkcijo in distribucijo odmevnih kontranaracij, ki nastajajo na obrobjih sistema: v samoniklih in avtonomno organiziranih skupnostih.

Ni tišine, tukaj smo zato, da govorimo. O spominih, ki dajejo moč za organiziranje družbenih bojev. O mrežah, ki se gibljejo na nove teritorije. O umetnosti kot izkušnji in eksperimentu. O kulturnih hibridih in političnih mutantih. O praksah svobode in ustvarjanju drugačnih odnosov.

Sodelujoči se na različne načine ukvarjajo z dekonstrukcijo dominantnih pomenov, medijskih diskurzov in ideoloških gotovosti, da bi vrnili glas tistim, ki so bili brez glasu, in podobo tistim, ki so bili brez obraza. Zato se njihove kontranaracije (v javnosti spregledane zgodovine, zamolčani spomini itn.) skromno postavljajo pod principe delovanja in opolnomočenja skupnosti (staroselcev, kmetov brez zemlje, otrok z obrobja metropol, svojcev izginulih, migrantskih in prekarnih delavcev). Gradijo na slovnici praktičnih vprašanj in konceptov, katerih namen ni v tem, da bi sestavili nek enoten ‘akcijski program’, ampak predvsem v tem, da bi nas naučili povedati sklenjeno zgodbo, ki polaga na zvestobo uporništvu.”

O tem sem se pogovarjala z Bojano Piškur in predstavnikom The Pinky Show-a.

Miki