Urbano VS ruralno!
2. december 2008 ob 13:30 | Leva Eva |Javna debata o ustanovitvi javnega zavoda MC Medvode. Kakšni so argumenti za in zakaj so nekateri proti. Razmišljaj s svojo glavo!
Gregor Rozman je v kolumni na Vesti že razpravljal o tej temi.
Direktor TV Medvode Iztok Pipan se jezi.
leva eva
3. december, 2008 ob 4:29
Spoštovani,
posredujem vam javno pismo o ustanovitvi Javnega zavoda Mladinski center Medvode.
Kot enega od pobudnikov in zagovornikov ustanovitve Javnega zavoda Mladinski center Medvode me je, kot sem poudaril že v uvodu javnega pisma, k pisanju nagovorila ocena, da večina komentarjev odločitve Občinskega sveta Občine Medvode o ustanovitvi Javnega zavoda Mladinski center Medvode izhaja iz nerazumevanja ali napačnega razumevanja temeljnih pojmov, vezanih na to pomembno področje družbenega življenja v naši skupnosti.
V vzroke za takšno nerazumevanje se še kako lahko vživim, saj sem moral tudi sam globoko zabresti v to dejavnost, da sem dojel bistvo tovrstnih naprezanj (kolikor sem ga).
Zavedam se, da so prenekateremu naslovniku prenekateri pojmi, o katerih pišem, še jasnejši in razumljivejši kot meni samemu, a ker je pismo namenjeno širši javnosti, sem se odločil, da jih iz pisanja ne izključim.
Karkoli se bo že dogajalo s percepcijo pisanja, ki vam ga posredujem, vam zagotavljam, da z njim nimam namena kogarkoli kakorkoli prizadeti; če pa se bo kljub temu kdo tako počutil, se mu res iskreno opravičujem in zagotavljam, da je moj edini namen, da po svojih (pač, skromnih) močeh prispevam k večjemu medsebojnemu razumevanju in povezanosti tako posameznikov kot skupin v življenjskem okolju, kjer se odvijajo vsa ta naša dejanja in nehanja.
Za kakršnokoli pozornost, ki jo boste namenili pričujočemu pisanju, se vam najlepše zahvaljujem.
Franc Cegnar
javno pismo o ustanovitvi Javnega zavoda Mladinski center Medvode
Ker ocenjujem, da večina komentarjev odločitve Občinskega sveta Občine Medvode o ustanovitvi Javnega zavoda Mladinski center Medvode izhaja iz nerazumevanja ali napačnega razumevanja temeljnih pojmov, želim javnosti posredovati nekaj pojasnil in lastnih pogledov na to pomembno področje družbenega življenja v naši skupnosti.
društvo ≠ zavod
Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Ustanovijo ga lahko trije posamezniki in je namenjeno uresničevanju osebnih interesov članov. Najvišji organ odločanja v društvu je zbor članov, ki samostojno odloča o vsebini in načinu dela društva, o pogojih za včlanitev v društvo, o pravicah in dolžnostih članov, zbor članov lahko kadarkoli spremeni program dela ali odloči o prenehanju delovanja društva. Lokalna skupnost na kakršnokoli odločitev zbora članov nima nikakršnega formalnega vpliva, finančno poslovanje nadzoruje nadzorni odbor društva, ki ga zbor članov izvoli izmed svojih članov. Lokalna skupnost lahko preko javnega razpisa delo društev sofinancira, če dokažejo, da je zadovoljevanje njihovih osebnih interesov širšega pomena za skupnost. Izjema so društva (npr: gasilska), ki uradno pridobijo status društva, ki deluje v javnem interesu. Društvo Mladinski kulturni center Medvode je status društva v javnem interesu pridobilo od Urada RS za mladino, ki deluje pri Ministrstvu za šolstvo in šport leta 2006.
Javni zavod je pravna oseba javnega prava. Ustanovi ga lahko občina ali država in je namenjeno uresničevanju javnega interesa. Najvišji organ odločanja v zavodu je svet zavoda, ki je sestavljen iz predstavnikov ustanoviteljice (občine), predstavnika delavcev zavoda in predstavnika zainteresirane javnosti oziroma uporabnikov. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Mladinski center Medvode (Uradni list 103, 30.10.2008) določa takšno sestavo Sveta zavoda, da imajo predstavniki ustanoviteljice (občine) v njem večino glasov. Svet zavoda sprejema odločitve o vsebini in metodah delovanja zavoda in nadzoruje pravilnost in namenskost porabe sredstev. Lokalna skupnost (ali država) se za ustanovitev javnega zavoda odloči, kadar presodi, da je za določeno dejavnost potrebno vzpostaviti stabilnejše pogoje delovanja in hkrati povečati vpliv in nadzor nad uresničevanjem javnega interesa v tej dejavnosti.
Društvo Mladinski kulturni center Medvode je zaradi izpolnjevanja pogojev pred kratkim na javnem razpisu Urada RS za mladino ponovno pridobilo status upravičenosti do sofinanciranja organizacij na področju mladinskega dela za obdobje 2009 - 2012 in ga ob prenehanju delovanja namerava prenesti Javnemu zavodu Mladinski center Medvode. Takšen status je v Sloveniji pridobilo preko petdeset organizacij, od tega jih je sedemindvajset organiziranih v obliki javnih zavodov. Med slednjimi so tudi zavodi, ki so jih ustanovile manjše in revnejše občine, kot je naša.
delo z mladimi ≠ mladinsko delo
Delo z mladimi je tista oblika dela, kjer mladi lahko izbirajo med dejavnostmi, ki jih negujejo društva in druge organizacije. Mladi se tem dejavnostim lahko pridružijo in tako postanejo nekakšen podmladek obstoječih dejavnosti.
Mladinsko delo pa je tista oblika dela, kjer se mladim nudi organizacijska in strokovna podpora, da realizirajo lastne programske in projektne pobude. Pod določenimi pogoji in ob omenjeni podpori mladi realizirajo lastne zamisli na njim lasten način. Tiste dejavnosti, za katere mladi izkazujejo permanentne pobude, so organizirane kot redne dejavnosti, enkratne pobude pa se udejanjajo kot projekti.
Društvo MKC Medvode je v naši občini edina organizacija, ki izvaja dejavnost mladinskega dela.
člani in uporabniki društva MKC Medvode ≠ uporabniki zavoda MC Medvode
Aktivno članstvo in število uporabnikov programov društva MKC Medvode je iz leta v leto sicer strmo naraščalo, vendar bo ustanovitev Javnega zavoda MC Medvode omogočila delovanje še bistveno večjemu številu uporabnikov z še bogatejšim izborom dejavnosti in še ugodnejšimi pogoji za uresničevanje iniciativ mladostnikov samih.
Še posebej bo to mogoče v novo pridobljenih in prenovljenih klubskih prostorih, ki so bili pridobljeni prav na podlagi vizije o transformaciji društva v javni zavod. Takšno vizijo so na javni tribuni “Medvode?mesto mladih” podprli tako župan kot politična in strokovna javnost, ji dali realno podlago v sklepu o ustanovitvi javnega zavoda za mladino ob sprejemanju proračuna za leti 2007/2008 in pripadajoči zagotovitvi sredstev za ustanovitev v tem proračunu; izjemno vzpodbudo pa je tej viziji dala odločitev Občinskega sveta, ki je na predlog župana v rebalansu proračuna za leto 2008 namenil sredstva za pridobitev in delno prenovitev novih klubskih prostorov.
Novi klubski prostori so za nov razvojni zamah mladinske dejavnosti nadvse primerni in izjemna pridobitev predvsem za mlade soobčane, bi pa bila organizacijsko tehnična in programska osmislitev novih klubskih prostorov brez ustanovitve Javnega zavoda MC Medvode praktično onemogočena.
prostočasne dejavnosti ≠ zadovoljevanje razvojnih potreb mladih
Druga društva in organizacije mladim omogočajo predvsem možnost koristnega preživljanja prostega časa, namen ustanovitve in poslanstvo Javnega zavoda MC Medvode pa je celostna podpora pri oblikovanju identitete mladih (3.člen Odloka o ustanovitvi), kar pomeni, da bo primarno zagotavljal pogoje za zadovoljevanje razvojnih potreb mladih.
V teh letih obhajamo stoletnice izpričanja znanstvenih dokazov, da je za normalen potek zdravega razvoja posameznika nujno, da v določeni fazi razvoja na prvo mesto, kot poligon razvojnih raztežajev, stopi vrstniška skupina, družina pa se začasno umakne na drugo mesto. Če mladi te razvojne priložnosti nimajo zagotovljene v zadostni meri, je to najpogostejši vzrok za hujše oblike odklonskih vedenj, pretirano tvegane življenjske stile, suicidalnost in zelo povečane možnosti kasnejših razvojnih zapletov.
Javni zavod MC Medvode bo vzpostavil še ustreznejše pogoje, da bo mladostnike s strokovnim informiranjem in svetovanjem, neformalnim izobraževanjem, delavnicami prepoznavanja talentov, interesov in nagnjenj, pospeševanjem mobilnosti mladih in vzpodbujanjem prostovoljnega dela servisiral pri njihovih izobrazbenih ter poklicnih ambicijah, odločitvah in dilemah.
Ker bo Javni zavod MC Medvode mladostnikom nudil organizirane, varne in strokovno podprte pogoje za zadovoljevanje njihovih razvojnih potreb, nujnih za normalen razvoj, bo s tem uresničeval javni interes in opravljal javno službo, ki nujno sodi v socialno infrastrukturo neke skupnosti, še posebej pa mladim naklonjene skupnosti.
Verjetno so se na podlagi strokovnih znanj in predvsem vsakodnevnih izkušenj prav tega zavedali ravnatelji vseh štirih osnovnih šol, ravnatelj vzgojno izobraževalnega zavoda, direktor Centra za socialno delo, predsednica Akcijske skupine za preventivo zlorabe drog in mentorica Šolskega parlamenta, ki so s pisnimi izjavami podprli ustanovitev zavoda, ki kot javno službo izvaja mladinsko dejavnost.
kakršenkoli mladinski prostor ≠ avtonomen mladinski prostor
Ustanovitev Javnega zavoda MC Medvode kot samostojnega zavoda bo omogočila vzpostavitev avtonomnega prostora uresničevanja interesov mladih.
Mladi zmorejo svoje interese prostodušno uresničevati le v okolju, ki je dovolj avtonomno in neodvisno. Šele visoka stopnja avtonomnosti mladinskega prostora omogoča večjo socialno koherentnost mladih, ki je lahko zdrava podlaga za medgeneracijsko povezovanje in tako vzpodbuja družbeno integracijo mladih, njihovo aktivno participacijo in družbeno odgovornost.
Slovenci bi se iz svoje globoke zgodovinske izkušnje morali še posebej zavedati, da je zmožnost integriranja premo sorazmerna s stopnjo avtonomnosti subjekta.
Mladi za uspešno integracijo v vse bolj zahtevne socialno ekonomske okoliščine potrebujejo visoko stopnjo zaupanja odločevalcev v lokalni skupnosti.
kakršnakoli aktivnost ≠ psihosocialno varovalo
Edinstvene vsebine programa delovanja Javnega zavoda MC Medvode so tiste, ki predstavljajo psihosocialne varovalke pri celostnem (ne samo na nekem specifičnem področju) razvoju osebnosti posameznega mladostnika. Tudi vse interesne dejavnosti (informiranje, svetovanje, kultura, šport, druženje, zabava, … ) so podrejene cilju vzpostavljanja psihosocialnih varoval, res pa je, da so psihosocialna varovala največkrat prisotna kot skriti kurikulum, ker bi bila mladostnikom sicer tuja in bi jim dajala občutek pokroviteljstva, ki pa ga radikalno zavračajo.
Že sedaj, na primer, v MKCju vadi dvanajst glasbenih skupin. Njihovo delo koordinira strokovni mentor, ki izvaja skriti kurikulum pridobivanja socialnih veščin: dogovarjanje in sprejemanje odločitev znotraj skupine, način vodenja in organiziranja skupine, formiranje delovnih in ustvarjalnih odnosov v skupini, produktivno razreševanje konfliktnih situacij, urejanje razmerij med interesno dejavnostjo, šolskimi obveznostmi in družino… Na ta način vsaka glasbena skupina deluje kot svojevrstna projektna skupina delavnice socialnih veščin, le da se mladi s tem srečujejo “spotoma” in “indirektno”, ker se sicer najverjetneje sploh ne bi.
Tudi zaradi potrebe po pričujočem pisanju so skriti kurikulumi vedno manj skrit, njihova učinkovitost pa zagotovo zmanjšana, če že ne resno ogrožena.
Z istim namenom ima v programu pomembno mesto razvoj najsodobnejših oblik kulturno umetniškega izražanja (video, film, animacija, foto, multimedija, intermedija, performance, net:art), ki so privlačne za mlade in v drugih organizacijah niso na voljo. Poleg psihosocialo varovalnega vidika, ki ga predstavlja možnost izražanja in samopotrjevanja posameznega mladostnika, nemalokrat aktivnosti v teh dejavnostih prerastejo v izobrazbeno ali poklicno odločitev.
Že v programih MKCja nastaja nemalo raziskovalnih, seminarskih, študijskih, diplomskih in zdaj celo že magistrska naloga, formiranje javnega zavoda pa bo pogoje za tovrstne aktivnosti še izboljšalo.
Kot psiho-socialno varovalo razvijamo samo tiste specifične netekmovalne športne dejavnosti, ki ali prispevajo k socialni kohezivnosti med mladimi (rekreativna košarka, rokomet, joga, ….) ali pa zanje mladi izrazijo interes in jih druge organizacije ne nudijo (skejtanje, …).
Sicer pa bo o vsebinah in metodah izvajanja dejavnosti Javnega zavoda Mladinski center Medvode z vso odgovornostjo vsako leto znova odločal Svet zavoda.
kakršnakoli infrastruktura ≠ infrastruktura za mladinsko dejavnost
Javni zavod MC Medvode bo lahko še uspešneje razvijal prostorsko, programsko in strokovno infrastrukturo, namenjeno mladinski dejavnosti, ki mu jo bo ob prenehanju delovanja preneslo društvo MKC Medvode. Javni zavod ima tudi bistveno boljšo osnovo za pridobivanje sredstev v ta na namen tako na državni ravni kot iz skladov Evropske skupnosti.
Tistim, ki radi preračunavajo stroške posameznega člana ali uporabnika zato predlagamo, da svojo »ceno posameznika« preračunajo tako, da v skupno ceno določene dejavnosti vštejejo tudi vložke v vzpostavitev infrastrukture, namenjene tej dejavnosti in stroške njenega vzdrževanja.
kakršnakoli promocija ≠ promocija v korist mladostnika
Vsakršna mladinska dejavnost mora prvenstveno zasledovati korist mladostnika. Javna objava razrešitve neke večje ali manjše mladostnikove zadrege, težave ali stiske, bi bila (še posebej ob današnji bolestni potrebi po medijskem senzacionalizmu) učinkovita le ob njeni konkretni predstavitvi (case study).
Mladinski delavci pa so mladostnikove zaupne osebe, z vsakršnim javnim predstavljanjem bi njihovo in njihovih vrstnikov zaupanje takoj, nepreklicno in dokončno pa tudi upravičeno izgubili.
kakršnakoli raba = zloraba
Nedopustno je kakršnokoli, na videz še tako nepomembno, politično ali promocijsko zlorabljanje mladostnikov in otrok; mladinska dejavnost lahko verodostojno deluje zgolj iz radikalne civilno družbene drže.
zagledanost vase ≠ pluralnost
Avtonomnost prostora mladinske dejavnosti je zagotovljena samo v toliko, kolikor v vsaki situaciji, v vsakem konkretnem primeru in za vsako ceno uspe vzpostaviti svetovnonazorsko pluralnost in pluralnost življenjskih slogov.
kakršenkoli govornik ≠ zagovornik mladih
Iz povedanega lahko zaključim, da so mladi in mladinska dejavnost zelo odvisni od zagovornikov mladih. Zagovornik mladih je lahko le tisti, ki jim podeljuje izjemno visoko stopnjo zaupanja. To pa je najpogosteje vse, kar mladi v resnici potrebujejo.
Franc Cegnar,
eden od pobudnikov ustanovitve Javnega zavoda Mladinski center Medvode
Medvode, 20.november 2008