Če dovolj dolgo posediš v pivski družbi Poljakov, se bo slej kot prej razvnela divja debata, ki se bo odvrtela okoli besede in letnice – EURO 2012. Na gre samo za govor o pripravi velikega nogometnega spektakla, temveč tudi za vprašanje prevzema skupne evropske valute. Predsednik vlade Donald Tusk, si je nedavno zamislil angleški slogan ”The Euro for Euro”, ki ga pridno promovira malodane povsod. Kakšna pa je volja poljskega naroda?

Witold Żygulski, kolumnist in politični komentator, je v neki revijo objavil zapis, ki secira idejo o tem, da bi obiskovalci nogometnega Eura 2012, kupili vstopnice ravno z evri. Żygulski poda slikovito stanje duha: evro-entuziasti so za, evro-realisti neodločeni, evro-skeptiki odločno proti takšni ideji. Navaja tudi konkretne podatke: s prevzemom evra se strinja 57% Poljakov, vendar pa se jih od tega le 20% strinja z idejo prevzema evra do 2012, 40% pa jih meni, da bi bilo bolje počakati vsaj še eno desetletje. Slednji odstotek je v zadnjem tednu ali dveh verjetno močno padel. Zakaj? Zadnja leta je bil poljski Złoty močna valuta, vendar ga je finančna kriza precej omajala in s tem nakazala na njegovo ranljivost.

Danes lahko trdimo, da je skupna evropska valuta del evropskih sanj – enotnosti in mir na stari celini. Zahodna Evropa je po končani drugi svetovni vojni doživela družbeni in gospodarski razcvet, ki je države povezal v novo evropsko družino. Države vzhodnega bloka so bile iz te ”pravljice” izvzete, saj jih je sovjetski hegemon prikoval za železno zaveso, ki je razklala Evropo. Ko je v začetku 90. let prejšnjega stoletja politična zavesa končno padla, so se države, med njimi tudi Poljska, podale v divjo dirko za čimprejšnjo evropsko asimilacijo. Večini je uspelo, nekatere pa še vedno pestijo hude težave, ki jim zapirajo vsa vrata na poti k enotnosti.

Kakorkoli, vzpostavitev skupnega evropskega trga je bilo tisto, kar je predstavljalo največjo težavo in trud številnih, ki so verjeli v Unijo, je bil tisti, ki je to omogočil – Robert Mundell, Pierre Werner in Jacques Delors, so le ena izmed imen ljudi, ki se jim je potrebno zahvaliti, da so se državljani 12 držav, s 1. Januarjem 2002 poslovili od svojih nacionalnih valut. Ostale države so jim sledile le kmalu zatem, med njimi tudi Slovenija. In čez dober mesec dni se nam bo pridružila še ena članica, katero ime nekateri tako radi zamenjajo z našim – Slovaška.

Evro kot skupna evropska valuta torej za nekatere predstavlja sanje, za druge pa nočno moro. Hja, v kakšni poziciji so Poljaki? Eden izmed glavnih razlogov za skepticizem Poljakov do evra je, verjeli ali ne, patriotizem in navezanost na njihovo nacionalno valuto. Del poljske kulture in splošne narodne zavesti, sestavljajo elementi odpora do vsega, kar je tuje in bi se lahko vcepilo v njihovo celoto. Saj veste, težka zgodovina pod tujimi agresorji. Drugi razlog, ki razkriva zakaj je Poljska država številnih evro-skeptikov, je konstantno manipuliranje javnega mnenja laičnega dela populacije s strani populističnih politikov. Za tem imenom trenutno stojita brata Kaczyński – tako Lech, ki je predsednik države, kot tudi Jaroslaw, ki je vodja največje opozicijske stranke, pravita, da Poljska preprosto ni zrela za vstop v evro območje. Lech je premierju Tusku v septembru zabrusil, da bi prevzem evra povzročil kaos in popolnoma uničil socialno ravnovesje. Hja, morda je imel prav, saj je vstop v evro območje do 2012, ni omenjeno niti v državnem razvojnem načrtu za leta 2007-2013, je pa tudi res, da je bil načrt osnovan in sprejet še pod prejšnjo vlado Kaczyńskega, ki na svoji zapuščini gradi prihodnost. In ne ljudstva, temveč svoje stranke. Resda se konstantno omenja neke referendume, ki bi pokazali splošno mnenje Poljakov, vendar je beseda referendum za brata Kaczyński postala že pravi pop trend in nima prave teže.

A glavni, bolje rečeno poglavitni razlog, zakaj je poljski narod tako skeptičen do prevzema skupne evropske valute je precej enostaven – preprosto jih je strah. Preprosti ljudje so spremljali silovito rast cen osnovnih življenjskih potrebščin, ki se je zgodila v državah članicah, katere so že prevzele evro. In čeprav ni bil edini razlog za rast cen samo prevzem nove valute, temveč tudi drugi dejavniki, kot so bile spremembe na svetovnem tržišču, Poljaki za vse skupaj krivijo prav evro. Ali bodo prišli do skupnega konsenza, pa bo pokazal čas.

Marko Orel