Predsednik z ministrom
26. november 2008 ob 10:21 | Jani Sever |Predsednik republike Danilo Türk se je prvič odpravil na uradni obisk na sosednjo Hrvaško. Z njim je na svojo prvo pot v tujino odšel novi zunanji minister Samuel Žbogar. Premiki v slovenski zunanji politiki so že tu.
V Zagrebu bo slovenskega predsednika republike seveda sprejel hrvaški predsednik, srečal pa se bo tudi s premierom Ivom Sanaderjem, predsednikom hrvaškega sabora Lukom Bebićem in predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem. Gre torej za precej velikopotezen obisk, ki mu prisotnost zunanjega ministra daje posebno težo. Posebej, ker so na Hrvaškem že ocenili, da je dobro, da v Sloveniji tega mesta ne zaseda več Dimitrij Rupel, ki so ga doživljali kot nekoga, ki stopnjuje napetosti med državama.
Napetosti med državama je tudi brez spodbujanja vsekakor dovolj. O tem, kakšni so odnosi, konec koncev priča to, da se bo uradni obisk predsednika Türka v Zagrebu zgodil po približno letu dni odkar je prevzel svojo funkcijo. Dogovarjanja so trajala dolgo in potem se je slučajno zgodilo, da slovenski predsednik na Hrvaško odhaja tik za tem, ko se je odločil, da Rupla ne bo imenoval za slovenskega veleposlanika na Dunaju. A to je le tema za medije, ki na Hrvaškem odnosom s Slovenijo itak ne namenjajo pretirane pozornosti.
Precej bolj pomembno in ne naključno sporočilo obiska je, ne le, da ima Slovenija novega zunanjega ministra, ampak, da ta prihaja na obisk skupaj s predsednikom republike. Če se je včasih govorilo, da slovenska diplomacija ne premore dovolj enotnosti, bi težko našli gesto, ki bi enotnost politike lahko bolj potrjevala. Toliko bolj, ker se je zgodila takoj po imenovanju nove vlade. Novost je pomenljiva, nenazadnje si je težko predstavljati, da bi na obisk s Türkom, če bi do njega prišlo pred nekaj meseci, odpotoval Dimitrij Rupel.
Gesta sama po sebi ne prinaša veliko in tudi ni mogoče napovedovati, da bi lahko zaradi obiska prišlo do kakršnih koli sprememb v slovenski zunanji politiki. Vprašanja in nerešeni problemi slej ko prej ostajajo isti in težko je pričakovati, da bi se lahko kmalu karkoli spremenilo. Čeprav je res, da se zdi, kot da je francoska pobuda prvič vsaj nakazala realno možnost kompromisa, glede tega, da pristopna pogajanja EU s Hrvaško ne bi prejudicirala slovensko hrvaške meje. Kar bi vsekakor bil pomemben korak k sproščanju napetosti.
Od obiska vseeno ne moremo pričakovati prav nič spektakularnega. Čeprav je za slovensko zunanjo politiko dobro že to, da bo, kot kaže, začela govoriti en jezik. Seveda bi bilo dobrodošlo tudi, da tega ne bi spreminjala preveč pogosto. Ob tem so vprašanja, kdo bo vodil slovensko diplomacijo sicer pomembna, a nikakor ne usodna. Odgovor na to vprašanje se tako ali tako ponuja sam po sebi. Nastajala bo v trikotniku, predsednik republike, predsednik vlade, zunanji minister. Seveda je tu še državni zbor z opozicijo.
Kdo bo imel v trikotniku glavno besedo, je pravzaprav manj pomembno. Velike zunanje politične ambicije imata tako predsednik vlade kot predsednik republike. Svoje pa bo gotovo izoblikoval tudi zunanji minister. A zaenkrat je videti, kot da prvenstvo pravzaprav pripada predsedniku republike. To pa predstavlja novost. Tako Milan Kučan kot Janez Drnovšek sta bila na zunanje političnem področju zelo dejavna. Vendar jima je nasproti stala vlada, ki je njune ambicije izdatno omejevala. Videti je, kot da se to spreminja.
Ob odločnih potezah predsednika republike, ki mu aktivna politična drža ni tuja, ter vladi, ki je z njim politično kompatibilna, se zdi, da predsedniška funkcija v Sloveniji še nikoli ni bila tako močna.
Jani Sever
26. november, 2008 ob 10:55
Malce je hecno, da na srečanju zaradi pomembnejših poslov ne sodeluje hrvaški zunanji minister.
26. november, 2008 ob 11:05
Vseeno pa je nekaj domače naloge na temo odločnosti predsednika republike naredil že predsednik Drnovšek, ki je vlogo predsednika v bistvu ponovno definiral.
26. november, 2008 ob 11:08
Kakorkoli, to nakazuje večjo enotnost zunanje politike, ki jo bodo morali Hrvati zato bolj upoštevati in spoštovati. Upam.
26. november, 2008 ob 11:59
Turk se lahko gre v tujino samo slikat in na kosilo, takrat kadar zunanje ministrstvo ali vlada skleneta kakšen dogovor ali na državniški obisk. Drugače pa se predsednik nima kaj vtikovati v zunanje zadeve ali kot je soliral Drnovšek. Žbogar bo svojo hrbtenico moral šele pokazati in se ne pustiti raznim “novim starim kadrom”
26. november, 2008 ob 12:24
Vsekakor pohvalno, da sta šla skupaj na trip v HR. Sam je pa res, da Turk je samo predsednik in je tm zarad pojave, on ne bo reševal probleme, ki jih mamo slovenci in hrvati. Zato je tukaj Žbogar. Me prav zanima kaj bo naredil v 4 letih na tem področju???
26. november, 2008 ob 13:30
Tako “pripelanega”, samovšečnega in nastopaškega predsednika pa že dolgo ne. Sicer pa po načelu “narod si bo pisal sodbo sam” smo si izvolili kar smo si.
Odprta vprašanja s Hrvaško pa se še nekaj časa ne bodo rešila, to ve vsak, le Hrvati upajo da bodo našo novo ekipo lažje “nahranili” kot jim je to uspevalo pri prejšnji.
26. november, 2008 ob 13:49
@ kapodol…čisto vsakega presednika ste,so (še) pluvali…!
..ljudje božji nobedn vam ne paše smaozavesten ,duhoven, karizmmatičen….!
kot otroci v peskovniku!
26. november, 2008 ob 14:24
@šifra:
Slovenci imamo že skoraj celo stoletje karizmatične, samozavestne in duhovne predsednike, začenši s Titom, pa se še danes negodujemo nad vsakim. Verjetno je nekaj narobe z rajo,ali pa nam je na en način vsiljen.
Če pa prebereš samo drugi odstavek, pa mogoče še malo tretjega vidiš, da naš komentator piše, kako dobro de Hrvaški, da ni več g.Rupla v diplomaciji. Se pravi, Hrvaški ni do poštenega dialoga, da jim g.Rupel ni ugajal, ker se jim ni pustil voditi. Seveda se bo v tem mandatu vse ro rešilo, za vedno. Veliko smo že izgubili, za vedno.
26. november, 2008 ob 14:40
Malo čudno je, da ne bo hrvaškega zunanjega ministra, bo pa zato hrvaški premier, tako da gre res za pomembno srečanje.
26. november, 2008 ob 14:47
Ah Ruplu nekateri do smrti ne bodo oprostili da je v potapljajoči se ladji LDS-a leta 2004 odločil za napredek. Verjetno za nekatere miheljake nebi bilo dovolj osvojenega tudi pol Balkana in 800396 dvojezičnih napisov in zavrnjenih 12 vilniuških deklaracij. Seveda ga niso marali, nihče ga ni maral morda je to še najboljši pokazatelj uspešnosti ali neuspešnosti diplomacije. Naš Samček se bo moral pa še pošteno dokazati. Bomo videli. Razni plačanci mu že ne bodo naklonjeni, sploh če bo premalo LDS-ovski.
26. november, 2008 ob 18:00
Ljudje božji …le zakaj govorite ,da sem popolni kreten ?
26. november, 2008 ob 18:41
@ šifra
Žalostno je, da imam žlahto nekaj vhodov od njegovega bivšega naslova, pa ga kot Mariborčan ne morem . . .pre(d)sednika . . . predvsem zaradi obnašanja preden je postal, kar je pač postal.
Tako kot Pahor ni za mandatarja, se pa strinjam, da bi bil idealen predsednik, žal mu niso pustili.
Pa nikjer nisem napisal, da ni moj predsednik, ljudstvo je izvolilo.
Od moje polnoletnosti naprej še nikoli nisem volil zmagovalcev, pa naj bo to predsednik ali stranka, edino kakšen referendum sem bil na pravi strani, no ja, če je bila prava si ne upam trditi, je pa bila zmagovalna.
Udeležil sem se vseh dosedanjih volitev, referendumov, itd, in si kot “vzoren” državljan, ki opravlja svoje poslanstvo tudi dovoljujem kritiko na račun “izvoljenih”.
26. november, 2008 ob 19:54
Katerega manijaka je tako prizadel moj tekst, da si je vzel čas za zlorabo mojega vzdevka? Kreten
26. november, 2008 ob 19:57
No, nekako po protokolu je, da se pride novi “gospodar” v sosednji hiši predstaviti sosedom in spiti z njim kozarček Da z obiskom ni hitel pa mu tudi moramo priznati. Pri zunanjih zadevah pa mu bo morala vlada vljudno, a jasno dati “na znanje”, da je le predsednik države, ne pa tudi “hoby diplomat” in da mu tudi “profesionalna deformiranost” ni v opravičilo. Huje je, če zunanji minister pozabi, katero državo predstavlja in katere interese je dolžan zagovarjati. In DR je marsikdaj pozabil, da bi moral zastopati interese Slovenije, ne ZDA.
26. november, 2008 ob 20:14
bravo Jani,
oko mi se orosilo,ko sem videl tov.Turka ob svetovalcu Mesičevemu polkovniku JNA in Turkovemu nekdanjemu šefu Budimirju Lončarju…vse problem bojo tovarši rešili u tren oka,zdej ko ni Rupla..
PS: kakšen je sicer izplen obiska? stanje 25.6.91? A, to je pa nekaj novega…
26. november, 2008 ob 20:29
Bravo Sever!!!!!!! Končno si pozabu Janzo.Še Rupla pozabiš pa bo. :)
27. november, 2008 ob 9:41
Ja. To pa je bla usklajenost…..da HR zunanjega ministra pa kr ni bilo in je mel pomembnejše biznise……
27. november, 2008 ob 17:05
@ mittra
…verjetno “raja” nikoli ne bo vedala(videla)…prave “resnice”!
v@kapodol
…nič osebnega…!…vsak pravico,do kritike( preko,dejstev)…!