Novoimenovana vlada pod taktirko premiera Boruta Pahorja je po pričakovanju na svoji prvi seji za generalnega sekretarja vlade imenovala Milana Martina Cvikla, za vodjo kabineta predsednika vlade pa dolgoletno Pahorjevo svetovalko Simono Dimic. Vlada je imenovala tudi več državnih sekretarjev na posameznih ministrstvih in tudi v kabinetu predsednika vlade, je po seji vlade na svoji novinarski konferenci pojasnil premier Borut Pahor.

Premier Borut Pahor po prvi seji vlade odgovarja na vprašanja Vesti:

Za državno sekretarko na ministrstvu za finance je vlada imenovala Heleno Kamnar, za državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve pa Gorana Klemenčiča. Igor Jakomin bo državni sekretar na ministrstvu za promet, Darja Radič pa državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo. Za državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje je bil imenovan Boštjan Škrlec. Vlada je za državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje imenovala Slavka Ziherla, za državno sekretarko na ministrstvu za šolstvo in šport pa Alenko Kovšca. Branko Lobnikar bo državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, Sonja Bukovec pa državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo. Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo državni sekretar Jozsef Györkos, na ministrstvu za kulturo pa Stojan Pelko. Ministru za razvoj bo pri delu pomagala državna sekretarka Andreja Jerina, ministru za Slovence v tujini pa Boris Jesih.

Vlada je danes imenovala tudi državne sekretarje v kabinetu predsednika vlade. Za stike med vlado in državnim zborom bo skrbela Nataša Kovač, za stike z nevladnimi organizacijami Jožef Školč, Miloš Pavlica pa bo Pahorju pomagal pri organizaciji in vodenju socialnega dialoga. Vlada je ustanovila tudi dva vladna odbora, in sicer odbor za državno ureditev in javne zadeve, ki mu bo predsedovala notranja ministrica Katarina Kresal, ter odbor za gospodarstvo in trajnostni razvoj, ki ga bo vodil minister za razvoj Mitja Gaspari.

Ministrski zbor je imenoval tudi komisijo za administrativne zadeve in imenovanja, ki jo bo vodil Cvikl, ter svet za nacionalno varnost, ki ga bo vodil premier Pahor. Poleg njega bodo člani sveta tudi ministri za obrambo, finance, pravosodje, zunanje in notranje zadeve, generalni sekretar vlade in direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA). Po premierovih besedah bo na sejo sveta, kadar bodo obravnavana vprašanja, ki zadevajo nacionalno varnost in ki zahtevajo usklajeno delo, povabil tudi predsednika republike, predsednika DZ, predsednika največje opozicijske stranke v parlamentu ter predsednike drugih državnih organov in predstavnike drugih organizacij, za katere bo presodil, da lahko pomagajo svetu za nacionalno varnost priti do primernih rešitev. “Vlada bo prevzela dobro prakso prejšnje vlade in se bo praviloma enkrat mesečna, morda enkrat na dva meseca sestala na terenu in z obiski v regijah poskrbela za živahen, tvoren dialog, tako z župani, glavnimi predsedniki uprav, direktorji in drugimi ljudmi, ki skrbijo za razvoj posameznih regij,” je pojasnil Pahor. Ob tem je dodal, da bo vlada, “če bo mogoče in če bomo za to čutili potrebo”, na teh obiskih izvedla seje, kjer bodo obravnavali kakšno od tem.

Vlada je tudi sprejela sklep, da so lahko v kabinetu posameznih ministrov in v kabinetu generalnega sekretarja vlade največ štiri delovna mesta, za katera se delovno razmerje sklene za določen čas. V kabinetu predsednika število delovnih mest, za katere se delovno razmerje sklene za določen čas, ni omejeno, ne sme pa presegati števila delovnih mest, predvidenih s kadrovskim načrtom.
Na novinarsko vprašanje, ali se mu ne zdi, da je šlo pri imenovanju državnih sekretarjev vseeno za “fevdalizacijo”, je Pahor odgovoril, da ne. “Če me zdaj vprašate, kdo pripada kateri stranki, vam ne znam odgovoriti na to vprašanje,” je poudaril in dodal, da je predlagal ministrom in ministricam, da si za svojo “desno roko” izberejo ljudi, ki imajo znanje in izkušnje. “In mislim, da so se tako odločili,” je zatrdil.

Na vprašanje Vesti, kdaj bo izbral novega tiskovnega predstavnika vlade, je Pahor odgovoril, da je bil sedanji tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak tako “prijazen, da nam je danes pomagal organizirati tiskovno konferenco. In če bo treba, ga bom za to prijaznost prosil tudi v prihodnje”.

Nova vlada pa danes ni obravnavala vprašanja veleposlanikov, katerih imenovanja v petek ni potrdil predsednik republike Danilo Türk, je razložil premier Borut Pahor in dejal, da bo to vprašanje na dnevnem redu prihodnje, četrtkove seje. Napovedal pa je tudi novelo zakona o zunanjih zadevah. Kot je dejal Pahor, se je za to, da bo vlada vprašanje imenovanja veleposlanikov obravnavala na četrtkovi seji, odločil po premisleku, kakšni koraki so primerni, dovolj hitri, a hkrati omogočajo dovolj preudarne odločitve, da bo Slovenija lahko čim prej imenovala kandidate za izpraznjena mesta v slovenski diplomaciji. Pahor se je sicer zavzel za to, da bi na izpraznjena veleposlaniška mesta čim prej imenovali ustrezne kandidate. Povedal je, da bo imel do četrtka čas za temeljit posvet z zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem o tem vprašanju, posvetovala pa se bosta tudi s predsednikom republike Danilom Türkom. Priložnost za to bo, kot je dejal Pahor, že v ponedeljek, ko bo predsednik sprejel novo slovensko vlado. Po Pahorjevih besedah Sloveniji ne bi koristilo, če bi začeli odprto polemiko med vlado in predsednikom republike, pri čemer, kot je dejal, verjetno ni skrito, da imata s predsednikom glede nekaterih vprašanj različna mnenja. Kot odgovorna politika pa morata poskrbeti, da njuni različni pogledi “ne hromijo naših zunanjepolitičnih ambicij” ali pa na domačem političnem parketu ustvarjajo “tenzij”.

Med kandidati za veleposlaništva mesta, katerih imenovanja predsednik republike ni potrdil, je bil tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je potegoval za veleposlaniški položaj na Dunaju. Glede primernosti oziroma neprimernosti Rupla je Pahor na novinarsko vprašanje danes dejal, da je njegovo stališče enako kot pred mesecem dni. Pahor je 14. oktobra ocenil, da Rupel izpolnjuje vse pogoje za imenovanje na mesto veleposlanika. “Kot veste, je edino eden od internih postopkov, ki ga je predlagala prejšnja vlada, nedokončan. To je morebitno zaslišanje Dimitrija Rupla pred odborom za zunanje zadeve. Vlada nima mandata, da bi posegala v pristojnost državnega zbora. O tem, ali bo to zaslišanje opravljeno ali ne, se bodo odločili pristojni v državnem zboru,” je povedal predsednik vlade. Predsednik vlade je danes napovedal tudi novelo zakona o zunanjih zadevah. Dejal je, da je pristojne že zaprosil, naj jo začnejo pripravljati, o tem pa se bo vlada posvetovala tudi s predsednikom odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) Ivom Vajglom.

Kot je dejal Pahor, želijo z zakonom oblikovati uspešno moderno diplomacijo. Omenil pa je, da razmišljajo o tudi tem, da bi morda imel parlamentarni odbor za zunanjo politiko ponovno pravico glasovati o primernosti kandidata, ne le, da zgolj izreče mnenje o njem.
Vlada je danes sprejela več kadrovskih odločitev, med drugim o imenovanju državnih sekretarjev na posameznih ministrstvih, vendar med njimi ni državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu. Kot je pojasnil Pahor, se bodo o nekaterih vprašanjih odločili ministri po svoji presoji, da si izberejo ljudi, ki imajo znanje in izkušnje za pomoč pri vodenju. Glede pričakovanj pred Türkovim uradnim obiskom prihodnjo sredo na Hrvaškem pa je Pahor izrazil upanje, da bo obisk morda prispeval k hitrejši rešitvi nekaterih vprašanj.

Celotna prva vladna novinarska konferenca premiera Boruta Pahorja (za sladokusce):

Na naše novinarsko vprašanje, kako usklajeno bosta delovala s predsednikom Türkom na zunanjepolitičnem področju, je premier odgovoril, da je za uspešno zunanjo politiko pomembno, da govori en jezik, ima en signal, ki ga pošilja v mednarodno skupnost. “Zunanja politika se v ničemer ne razlikuje o notranje v tem, da ima lahko vsak o njej svoje stališče. Razlika je v tem, da je toliko bolj občutljivo, da pri vprašanju zunanje politike dosežemo soglasje o tem, kateri od pogledov je za ravnanje v zunanji politiki najbolj koristen in da se okrog njega ustvari potreben konsenz,” je dejal Pahor. Kot je napovedal, bo posebno pozornost posvečal konsenzu na področjih zunanje politike in varnosti. Tudi zato danes ni želel “podčrtati” svojih osebnih stališč do nekaterih vprašanj, ki so pred slovensko javnostjo. “Mojih osebnih stališč nisem spremenil. Kot predsednik vlade sem jih dolžan regulirati tako, da bom prispeval k temu, da se bodo naši zunanjepolitični interesi okrepili, ne pa ohromili,” je še dejal Pahor, ki takšno ravnanje pričakuje tudi od drugih, ki imajo pomembne odgovornosti v državi.

Predsednik vlade Pahor se bo na prvo pot v tujino odpravil v Bruselj. Kot je povedal na novinarski konferenci se bo tam 2. decembra sestal s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom. Pahor je še povedal, da drugih poti v tujino zaenkrat nima v programu ter dodal, da bo v prihodnjih mesecih obiske tujih držav omejil na tiste, ki so najbolj potrebni za interese Slovenije. Namesto tega se namerava kar najbolj posvetiti usklajevanju dela vlade pri reševanju finančne in gospodarske krize, je pojasnil. Novi slovenski premier naj bi prihodnji mesec v Bruselj potoval še enkrat, in sicer na vrh EU, ki bo 11. in 12. decembra.

Denis Sarkić