Naš junak Maister
23. november 2008 ob 10:52 | Denis Sarkić |
Danes mineva točno 90 let od dogodkov, ki so v pomembni meri vplivali tudi na usodo današnje Slovenije. Ob koncu druge svetovne vojne in ob razpadu Avstroogrske so bile namreč določene tudi severne meje med Slovenijo in Avstrijo. Odločilno vlogo pri določanju teh meja pa je odigral predvsem general Rudolf Maister - Vojanov s svojimi prostovoljci. 23. novembra 1918 je namreč general Maister ob 4. uri zjutraj razorožil nemško zeleno gardo in mesto podredil oblasti Narodnega sveta v Ljubljani. Že pred tem so 20. novembra 1918 ustanovili mariborski pešpolk. Z njim je pravzaprav nastala prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem. Od leta 2005 je 23 november kot Maistrov dan tudi državni praznik. Letos so ga državniki proslavili na Ptuju, slavnostni govornik pa je bil predsednik republike Danilo Türk.
Govor predsednika Danila Türka na državni proslavi:
(www.vest.si) Govor PRS Danila Türka - Dan Rudolfa Maistra
Maistrov spomenik v (osvobojenem) Mariboru:
Pesem Gosposvetske straže za domoljube:
Denis Sarkić in YouTube
23. november, 2008 ob 12:32
No vendarle………
1tastar ima na svojem blogu zelo zanimljive misli o generalu……
že nekaj časa…..
23. november, 2008 ob 13:34
Gosposvetske straže
(besedilo: J.P)
Ko brate so zdelili se postavili so v bran
Ščiti domačije za slovenski Korotan
Glej zibel ti slovenstva svoje zdaj sinove
Kako se njihova kri upira zate in rjove
REFREN
Planite Gosposvetske straže
Naprej, vi ščiti domačije
Zemlje svete in najdražje
Naj novi rod iz vas vzklije
Narekoval ni njihov um pohlepen
In divjali niso v gnevu, besu slepem
Le kako sovraštvo v viharju bi vzdržalo,
Če kaj drugega bi jih kot ljubezen gnalo?
REFREN
Kar je naše da vzeti se ne sme,
Prežeti z mislijo junaki se rode
A ves znoj zaman, zastonj bil je trud,
Zapravljena zaman s krvjo pojena grud
REFREN
Še zmerom sliši pesmi se neumrljive,
Še zmerom jok in solze tolažljive
Laž ter, brate naše, sreča je izdala
Up v srcih pravi, da še bo Gospa Sveta zvala
23. november, 2008 ob 17:40
Hvala Janez, mislim na generala in berem njegovo pesem………svečano doživetje.
23. november, 2008 ob 17:48
Rudolf Maister, mariborska varnostna straža (schutzwehr)
http://www.youtube.com/watch?v=84dRYZ3HYjc
23. november, 2008 ob 20:40
‘Na sobotni državni proslavi na Ptuju je slavnostni govornik predsednik države Danilo Türk izpostavil pomen Maistrove odločnosti za slovensko samostojnost in neodvisnost.’ (Dnevnik)
Očitno ima Turk zelo nerazčiščene pojme in ga daje slab zgodovinski spomin. Še več, to, kar blebeče Turk, je falsifikacija zgodovine. Kot prvo, postavljati Maistra v kontekst slovenske osamosvojitve, je neumnost. Tj. Maister se ni boril za slovensko samostojnost, pač pa predvsem proti avstrijskim Nemcem. S srbsko pomočjo. Ko je v Mariboru 30. oktobra 1918 nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del nemške Avstrije, je Rudi izjavil naslednje: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za jugoslovansko posest in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.« (“Ich erkenne diese Punkte nicht an. Marburg erkläre ich für jugoslavischen Besitz und Überneme in Namen menier Regierung das Militärkomando über die Stadt und die ganze Südsteiermark!” Samostojna Slovenija? Nak, jugoslovanska posest. Jasno in glasno.
Druga debilnost Turkovih nebuloz pa se skriva v linearnem prikazovanju zgodovinskih dogodkov, ta linearnost namreč podrazumeva vzročno-posledičen odnos med posameznimi dogodki, ki pa pravzaprav nimajo nobene medsebojne veze. Tj. priključitev MB k Jugi, nima nobene vzročno-posledične veze s samostojnostjo RS. Lahko bi se zgodilo, da Maistru ne bi uspelo obdržati MB, pa bi bila danes RS takisto samostojna. Res, da bi bila teritorialno manjša, vendar velikost teritorija sploh ni nek nujni kriterij, ki bi odločal o samostojnosti. Npr. samostojno veliko vojvodstvo Luksemburg je ca. 8-krat manjša od RS. In narobe. Lahko, da bi velike sile v Evropi, zmagovalke v 1SV, priznale osvojitve srbsko-slovenskih enot, ki so v proti-ofenzivi zasedle južno Koroško, pa vendar to še ne pomeni, da bi tako povečana Slovenija danes bila samostojna.
Nemci so bili presenečeni, vendar so kmalu začeli uresničevati svoj načrt prevzema oblasti. Od Narodnega sveta ter generala Maistra so izsilili ustanovitev posebne varnostne straže, ki je bila ustanovljena 3. novembra 1918. Imenovali so jo zelena garda ali t. i. “Schutzwehr”. Med ljudmi je imela slab sloves zaradi ropanja skladišč. V tem trenutku so imeli namreč Avstrijci v Lipnici 400 vojakov in še najmanj 400 v Mariboru, on sam pa je imel ob vseh stražah, ki jih je potreboval, samo 57 prostih vojakov.
Danes se pogosto pozablja tudi pomoč srbskih vojakov. V Mariboru je namreč Maister zbral okoli 150 vojakov in organiziral prvo četo, ki je ob spremstvu češkega vojaškega orkestra paradirala po glavnih mariborskih ulicah. Pojavljanje srbskih vojakov s pravimi šajkačami na glavah je šokantno delovalo na nemške občane Maribora in to je veljalo tudi za avstroogrske vojake in policijo. Dokler Maister, ki je splošno mobilizacijo samovoljno razglasil 9. novembra, ni mobiliziral dovolj velikega števila slovenskih prostovoljcev z območja Štajerske, je s to četo srbskih prostovoljcev, ki jih je sicer dobro plačal (vojaki so dobivali po 5, oficirji pa po 15 kron) reševal vsa vprašanja v mestu. Maribor je zato ostal slovenski, severno slovensko mejo pa so vojaško zasedle tudi srbske, torej antantne sile. »Srbska« četa je bila formirana 7. novembra 1918 in je bila vključena v sestavo Mariborskega pehotnega polka, med katerimi je bilo tudi dvaindvajset soluncev, slovenskih prostovoljcev v srbski vojski.
Pomen Maistrovega dejanja je bil še toliko večji zaradi neodločnosti ljubljanske pokrajinske vlade.Celo mariborski narodni svet je bil o akciji obveščen šele naknadno. Še večjo težo daje Maistrovemu dejanju dejstvo, da je akcijo izvedel v skorajda popolnoma “nemškem” mestu. V Mariboru je v ožjem mestnem jedru po štetju iz leta 1910 živelo 27 994 prebivalcev. In le 3823 Mariborčanov ali 13,7 odstotka je tega leta kot občevalni jezik prijavilo slovenščino. Raziskave so sicer ugotovile, da je bilo istega leta še nad 50 % Mariborčanov rojenih v slovenskih krajih in da so se po prihodu v Maribor šteli za Slovence, vendar je nemščina, ki je bila edini uradni jezik v vseh državnih ustanovah, izrinjala njihovo uporabo slovenščine. Kljub temu pa Maister kot osnovo svoje politike ni sprejel demografskih kazalcev, pač pa je z vojaško akcijo obrnil tok zgodovine. (Mladina)
23. november, 2008 ob 22:33
Bravo prašiček - prvovrstno doživetje!!!
24. november, 2008 ob 3:15
Hvala Andreju Šišku, ki je bral “Rudolf Maister, mariborska varnostna straža (schutzwehr)”.
Žal je Andrej v zaporu, tako namreč slovenski narod obračunava z junaki, še za življenja.
http://www.hervardi.com/primer_ponarejeni_tolarski_boni.php
24. november, 2008 ob 3:54
Se mi pač jebe za takšne “junake”.
24. november, 2008 ob 12:24
Carlos…………ja kaj te pa pri generalu moti?
24. november, 2008 ob 16:02
To, da je s kanonom streljal na nemške delavce, ko so ti demonstrirali. Pa nisem govoril o generalu, ampak o lumpenproletarcu, ki ga po božje časti naš Babič.
24. november, 2008 ob 17:51
Ne biti pameten, množica je prva začela streljati v stražarje, le ti so odgovorili. General Maister je bil takrat na kosilu z predstavniki antante; tako da za nastalo tragedijo ni kriv neposredno niti posredno.
Tujci želijo našega heroja očrniti, vendar jim/vam ne bo uspelo. Le kdo drug kot ti Carlos verjame novinarju, morilcu svoje babice?
24. november, 2008 ob 18:11
Carlos Contreras, si pač Balkanec, ti se jebeš raje po nečem drugem…….
24. november, 2008 ob 20:23
In o tem bo govoril zakristijski masturbator, ki ga nobena ženska niti pogleda ne dvakrat!