Na spletu je moč zaslediti množico prispevkov, kjer avtorji razlagajo, kako in zakaj bo imela recesija manjši vpliv na pikakom posle, kot klasike. A, kot kaže se tudi nad največje trgovce na spletu vendarle zgrinjajo nekoliko težji pogoji poslovanja. IMRG/Capgemini (Interactive Media in Retail Group) e-trgovski indeks izpred tedna dni napoveduje, da bo spletna prodaja v Veliki Britaniji v zadnjem kvartalu letošnjega leta za 15 % višja, kot v istem obdobju lani. Po podatkih iste organizacije je oktobra prodaja zrasla za 12.7 %, kar je na prvi pogled povsem v redu, a gre za najmanjšo rast od decembra leta 2004 naprej. Pred letom dni je bila rast spletne prodaje v oktobru višja od 70 %. Različna podjetja poročajo o različnih učinkih recesije na spletno prodajo. Nekateri spletni trgovci poročajo tudi o spremenjenah navadah nakupovanja v zadnjih tednih; prodaja oblačil je nekaterim močno poskočila, padla pa ej prodaja zabavne elektronike.

Ekonomija realnega

Bo že res, da je imel Michaeal Porter prav s trdivami, da so tudi internetni posli podvrženi ekonomskim zakonitostim. Realnost marsikaterega spletnega posla bo na preizkušnji v obdobju recesije. Številni spletni posli so, tako Porter, umetni, po svojem značaju in glavnih vzvodih rast. Tako precej spletnih poslovnih modelov ne temelji na realni ekonomiji, temveč, na nekakšnem kreativnem računovodstvu, ki ne temelji v realni prodaji in stroških, temveč na podmeni, da je denar prosto razpoložljiv in da sledi spletni projektom, če slednji le zagotovijo veliko uporabnikov in podobne »vroče« žemlje z interneta. Vsekakor, tako Porter, je internet infrastruktura, ki jo mora upoštevati sleherno podjetje; prenekatera industrija se je zaradi spleta prestrukturirala in mnogi trgi se ob prodoru interneta niso najbolje znašli. Predvsem na trgih, kjer so tekmovali nizko ceno, so marsikje v teh časih spoznali, da brez cen, ki bi krili stroške poslovanja in ustvarjali dovolj dobička za razvoj, spletni posel ni realen.

Kljub temu, da ima recesija v splošnem tudi pri pri številnih podjetjih v Sloveniji grozeče posledice za delovna mesta, pa za spletno poslovanje napovedi niso črnoglede. Močno bodo sicer na udaru budžeti za marketing in promocijo, kljub temu da vodilni analitiki svetujejo, da je prav recesija čas, ko je najbolje osvajati nove tržne deleže. Na tem principu je zasnovana tudi rast nekaterih vodilnih slovenskih korporacij, ki tekmujejo na tujih trgih. Podatki iz raziskav med podjetji pa tudi govorijo, da bo preko 50 % slovenskih spletnih podjetij, ki že sedaj vlagajo v internet, oglaševalske in marketinške budžete za splet povečalo. Prav tako se čuti pozitivne vibracije iz smeri medijskih zakupnikov, ki določajo stopnje oglaševalskih investicij na splet. Teza, da bo recesija povečala vlaganja na internet verjetno zato ni za lase privlečena.

Slovenski klasični trgovci poročajo, da upad kupne moči zaradi finančne krize v božično-novoletni sezoni ne bo bistveno vplival na poslovne rezultate. Pri E. Leclercu celo napovedujejo deset odstotno rast prihodkov, medtem, ko pri Tušu ocenjujejo, da pričakujejo vpliv krize v prvem kvartalu prihodnjega leta. V Mercatorju se medtem osredotočajo na zmanjševanje učinkov krize. Če njihove trditve držijo, potem si lahko tudi spletni trgovci v Sloveniji obetajo dobro poslovno leto. Kakšen pa bo realen vpliv recesije recesije na trgovanje slovenskih spletnih trgovcev bo znano v začetku prihodnjega leta.

Vsekakor pa je obdobje v katerem smo, eno najbolj zanimivih za spremljanje gibanja hitro rastočih, inovativnih in omreženih trgov.

Primož Žižek in Uroš Žižek

Komentatorja sta poznavalca in analitika poslovnega spleta v Sloveniji in soustanovitelja spletnega analitičnega podjetja E-laborat.