Vzhodni Evropejci
19. november 2008 ob 11:21 | Jani Sever |Evropa ni ena. Nekateri pravijo, da je Evrop toliko kot je evropskih držav. A brez naprezanja je mogoče videti tudi dve Evropi. Zahodno in vzhodno. Staro in novo, kot je temu rekel nekdanji francoski predsednik Chirac. Meja, za katero se je zdelo, da je vedno bolj zabrisana, je vendarle še vedno precej jasna.
Zdi se, da jo bo gospodarska kriza še bolj izostrila. Ne gre samo za ekonomske razlike, ki vzhod postavljajo v inferioren položaj. Gre za navade, za mentaliteto, za evropskost, ki jo definira zmožnost spoštovanja različnosti in skupnega življenja. Nacionalne napetosti med državami in notranja medetnična trenja so na vzhodu videti drugače. Čeprav to ne pomeni, da na zahodu ne obstajajo. Italija je, z zmanjševanjem pravic manjšin, lep primer. Vendar se zdi, da je na zahodu s temi strastmi manj težav, da so bolje regulirane in da imajo manjšo potencialno rušilno moč. In predvsem politika ter mediji takšne pojave na zahodu obravnavajo drugače kot na vzhodu.
Težava je v tem, da se stvari ne izboljšujejo. Vsaj videti ni, da bi se. Na severu Češke v mestu Litvinov so nasilniki skušali vdreti v romsko naselje v predmestju. Pohod na Rome je bil dobro organiziran. Madžari so zažigali slovaške zastave. Sicer se je to zgodilo na nogometni tekmi, ampak potem so bile blokirane ceste proti Slovaški, mladi pa so naokrog marširali v fašističnih uniformah. V Estoniji za Ruse še vedno vlada nekakšen apartheid. Na Hrvaškem je celo iz političnih vrhov slišati, da so odnosi med Srbijo in Hrvaško zaostreni skoraj tako kot med vojno. O vračanju Srbov se praktično ne govori več.
Primerov je seveda še precej več. Mednacionalne in medetnične napetosti in nestrpnosti, ki se hitro prevesijo celo v ne ravno prijateljske besede na uradni meddržavni ravni, niso izjeme. Tudi Hrvaška in Slovenija s svojo nesposobnostjo, da bi razrešili medsebojne probleme ali vsaj živeli z njimi brez pretiranih težav, sodita v to sliko. Vzhodna Evropa je na prvi pogled povsem drugačna od zahodne. Še več, zdi se, da je celo vedno bolj drugačna. Ali vsaj ne vedno manj. Napoved gospodarske krize, ki je vzhodno Evropo že prizadela huje kot zahodno in ki ji strokovnjaki napovedujejo še več težav, strahove pred radikalizacijo ljudstva seveda izjemno krepi.
Je Slovenija izjema? Oziroma ali se lahko izogne tovrstni radikalizaciji? Romsko vprašanje je Janševa vlada, kljub temu, da je minister Mate, v primeru Strojanovih, čustva nespretno zakuril, na koncu, ob pomoči praktično vseh političnih strank in pokojnega predsednika države, uspešno pomirila. Ampak izjava poslanca SDS Aleksandra Zorna, češ kaj pomenijo enake možnosti Romov v izobraževanju, ki so zapisane v programu novega šolskega ministra, ker te enake možnosti že imajo, govorijo, da SDS ni pozabila, da se stava na nestrpnost v opoziciji običajno izplača.
Podobno velja za vprašanje izbrisanih. SDS je to vprašanje med vladanjem postavila na led. Pripravila je osnutek ustavnega zakona, za katerega je bilo tudi največjim laikom jasno, da ponuja neustavne rešitve. In pri tem je ostalo. Zdaj, ko nova vlada napoveduje enostavno rešitev tega vprašanja po receptu ustavnega sodišča. Poslanec SDS Branko Grims spet pravi, da se tega vprašanja brez ustavnega zakona ne da rešiti, čeprav dobro ve, da to ne drži in da je ustavni zakon potreben samo v primeru, da želi vladajoča politika zaobiti odločbe ustavnega sodišča, s katerim se ne strinja.
Dobra volja vlade, da denimo Romom zagotovi enake možnosti izobraževanja in reši vprašanje izbrisanih, seveda pomeni veliko. A hkrati ostaja vprašanje, kaj bo ob teh potezah počela opozicija. Bo netila nestrpnost? Bo organizirala proteste? Evropska ljudska stranka je v svoji resoluciji Slovenijo pozvala naj bo bolj evropska. Pri tem je gotovo imela v mislih demokratično prakso zahodne Evrope.
Jani Sever
19. november, 2008 ob 11:42
zanimivo pri ustavnem zakonu o izbrisanih je, da ga je pripravil ali pomagal pripraviti g. Pirnat.
19. november, 2008 ob 11:46
Kaj pa Janza?O njem pa nič? :)
19. november, 2008 ob 11:49
Na splošno lahko rečem da nimam problema s kakokroli drugačnimi. Ampak, g. Sever, enostavno je govoriti o romih brez praktičnih izkušenj in od daleč stran. Morda bi bilo treba za nabiranje le-teh se preseliti v bližino katerega od romskih naselij. Enakopravnost, seveda. Ampak iz vseh pogledov. Ne da se lahko cigan brez vozniškega dovoljenja čez naselje z omejitvijo 50 vozi v stari “stoenki” 120 na uro. Vsakič te strese, k se bojiš da je kak otrok na cesti. Policija si seveda ne upa reagirat, ker se boji posledic v obliki maščevanja. Policaji se ogibajo romov na daleč. Namreč, po eni strani, se ve da so nevarni, imajo orožje in zakaj bi policist zarad svoje službe postavil celo svojo družino v nevarnost, po drugi strani pa ob kakršnemkoli ukrepanju, se ljudje, ki nimajo pojma o situaciji, postavijo na stran romov v smislu “enakopravnost”, “nediskriminacija” in prepričajo kompletno slovensko javnost, da se jim godi krivica, policaj je pa kriv.
Mal realnosti manjka.
19. november, 2008 ob 12:15
Ostajajo cigani, ki so se prilagodili in sprejeli dejstvo, da živijo v Sloveniji, kjer tudi za njih veljajo določena pravila in obstajajo takšni, ki nadaljujejo družinsko tradicijo ter se požvižgajo na okolico. Težave nastajo predvsem z “drugimi”. Je pa žalostno, da politika, pa katerakoli je na oblasti to dopušča. Če bo šlo še naprej v tej smeri, bo v kratkem in ob pomoči obljubljane recesije prišlo do državljanske nepokorščine na večih področjih. In kaj bo storila politika takrat, verjetno bo za manjše interesne skupine prilagodila zakonodajo na račun vseh ostalih. Žalostno . . .
19. november, 2008 ob 12:19
@Jani Sever: Droben popravek: “Apartheid” je Jani, apartheid z D-jem.
@Smajli: En policaj je morda kriv v posamičnem primeru, torej ko se to zgodi. Ko pa se to dogaja, je to krivda celotne Policijske uprave, pristojne za konkretno območje. Tudi tu bi bilo treba uveljavljati principe enakopravnosti in enakosti pred zakonom. Spet je tu država tista, ki je neučinkovita.
Argument strahu po mojem mnenju ne drži vode, saj so policaji šolani, usposobljeni in plačani, da izvajajo nadzor ter sankcije. Imajo pooblastila za uporabo prisilnih sredstev, ki jih zgleda nekje preveč dosledno izvajajo, nekje pa premalo. Konec koncev policija zna nameščati mlade policaje, doma iz ene pokrajine, v drugo, da se jim ne bi bilo treba bati za svojo družino (če jo imajo) in da nimajo nobenih lokalnih poznanstev, da bi komu gledali skozi prste. Dosledno (in sorazmerno) izvajanje sankcij bi nedvomno pomagalo.
19. november, 2008 ob 12:40
Jani zakljucuje danasnjo kolumno s ponovnim navajanjem odlomka iz famozne resolucije Politicnega biroja Evropske ljudske stranke - ki pa je na spletu (vsaj z Googlom) sploh ni mozno najti.
Nekateri komentatorji so sicer zatrdili, da je objavljenja na vecih mestih…
Zato v imenu vseh nas, ki smo jo doslej neuspesno iskali, pozivam tovarisa Unicevalca Rdecuhov, da objavi link do te resolucije, ki jo je (tako vsaj trdi) nasel na spletni strani Politicnega biroja EPP.
Hvala!
19. november, 2008 ob 12:46
Praksa po kateri se zgleduje Zbor za republiko:
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042223360
19. november, 2008 ob 12:52
Ločitev na novo in staro Evropo ni Chiracova, tempeč Rumsfeldova. Chirac pa je zinil tisto, da bi morale male države molčati… Sicer je bilo v istem kontekstu.
Če za ločitev na vzhod in zahod že gre, potem je Italija odločno na vzhodu. Rome (romunske) preganjajo zelo radi, Romune tudi. Manjšine, tiste, ki za sabo nimajo močne države, če le morejo, postavijo pred dejstvo: pravice se krčijo…
19. november, 2008 ob 13:05
Zatipk se zgodi.
19. november, 2008 ob 13:28
Ali mogoče kdo ve koliko časa ne bo Roma Plemenitega………..priznati moram, da ga že zelo pogrešam.
19. november, 2008 ob 13:36
http://www.thenation.com/doc/20081201/davis
19. november, 2008 ob 19:30
Jani problem je , da na vzhodu prevladujejo kulturniki, novinarji in intelektualci tvojega tipa.
19. november, 2008 ob 19:56
Glede na pravopisne napake sta kar na isti ravni.
19. november, 2008 ob 21:03
V celoti se strinjam s Severjem. Moje mnenje je, da je Demosova vlada je naredila katastrofalno napako, ki ima za posledico izbrisane. Ravnanje je bilo prav fašistično, pa še kar ne odnehajo. Vsakega ki skuša krivice odpraviti imajo za državnega izdajalca. Smo pravna, demokratična, sodobna dežela? Če bi ocenjevali na primeru izbrisanih, prav gotovo ne.
19. november, 2008 ob 21:54
..zdej ,ko smo not je pa kriza…!….malora…!
20. november, 2008 ob 8:51
mešanje megle se je prestavilo v višjo predstavo