Nova politična realnost je zasijala na obzorju v zadnjih tednih zamejskega javnega življenja. Gre za idejno zelo naporen poskus združitve narodnostnih interesov mlajših pripadnikov manjšine in angažiranosti, ki je tipična pri mladih, ki se ukvarjajo s političnim dogajanjem. Že samo ime pove veliko: gre za mlade, ki se politično posvetijo mladim in njihovam problematikam. Zakaj pa naj bi bil ta poskus pravzaprav tvegan?

Slovenski javni prostor v italijanskem zamejstvu je namreč zgodovinsko razklan v dva tabora, ki sta si v preteklosti ostro nasprotovala, danes pa se mnogokrat kljub časovni oddaljenosti razlogov delitve ne gledata ravno ljubeče v oči. Barvno sta dva pola označena kot »ta rdeči« in »ta beli« z jasno navezo na med- in povojne dogodke ter slovensko državljansko vojno. Oznaka je vendar lastna tudi politiki v matični in Sloveniji, torej bi se lahko morda celo sumilo o dejanski pomenski votlosti take predpostavke. Podčrtati pa je treba, da je naš kulturni prostor precej omejen v primerjavi z matico, kar pomeni, da so razlike večkrat bolj očitne in medijsko glasne kot bi bile sicer.

Odprta konfrontacija in nasprotovanje med različnimi življenjskimi ter političnimi nazori Slovencev, ki so strogo pripadali – in morda še idejno pripadajo - enemu ali drugemu taboru, sta se v teku desetletij očitno omilila, vendar je seme sprtja še prisotno in razvidno tako v bolj grobih medmetnih izjavah kot tudi v jasno orisanih, javnih stališčih, in to glede raznoraznih problematik – od razporoke do sprave.

Novi poskus združitve Slovencev, tokrat začenši z mladino, ki je seveda sloj družbe, kateremu so lastni najbolj odprti in prožni pogledi, je zelo pomemben tudi zato, ker se je moral na začetku opredeliti za neko strankarsko pokroviteljstvo. Razložiti je vendar potrebno, da bi se sicer pravno popolnoma neodvisna grupacija takoj znašla v finančnih težavah. Z namenom, da bi si zagotovila trdnejšo politično in tudi finančno podporo za nadaljnje izražanje svojega sicer avtonomnega političnega delovanja, si je skupina Mladi za mlade izbrala pravzaprav edino slovensko stranko v Italiji, t.j. Slovensko skupnost.

Še enkrat podčrtam dejansko neodvisnost pomladka glede na politiko materinske stranke; v grobih besedah so akcije novonastalega političnega osebka prepuščene »mili volji« njegovih akterjev, in to tudi po besedah mnogih predstavnikov same stranke. Na stranko Slovenske skupnosti pa pomladek veže narodnjaštvo, postavljanje lastne narodnosti, torej Slovenstva, pred kakršnokoli drugo ideološko pripadnostjo ali politično-gospodarskimi nazori. Pojmovanje narodnjaštva pa presega in tudi ostro zavrže pojem katerekoli izprijene oblike nacionalizma, pod katerim bi lahko mariskdo dojel globlji cilj novega političnega osebka. Mladi za mlade se aktivno postavlja na oder dialoga in medsebojnega sodelovanja, tako s slovenskimi somišljeniki kot seveda tudi z italijanskimi vrstniki.

Ravno tako pomembno vlogo pa bo pri delovanju skupine imelo sodelovanje z drugimi manjšinskimi skupinami širom po evropskemu prostoru. Enotnih manjšinskih strank, katerih nazori predstavljajo pravzaprav zgled tej skupini, je po Evropi kar 26. Iz tega zornega kota bi lahko celo rekli, da je temeljni namen skupine Mladi za mlade prav ta, da danes še preveč sprto slovensko manjšinov Italiji, z odskočno desko njene mladine, končno popelje v svet enotnih manjšinskih strank, ki postavljajo domoljubno pripadnost narodnostni manjšini in ohranitev njene dobrobiti v okviru politike večinskega naroda za svoj poglavitni cilj.

Ker je skupina namenjena mladim, bosta ton in formalnost običajnih strankarskih grupacij postavljena v ozadje, in to v prid bolj sproščenemu, konstruktivnemu duhu, značilnemu za podjetnost mladih, ki pa že kažejo dobro poznavanje kulturnega in političnega prostora, v katerem si postavljajo kot cilj politično delovati, ter ravno tako dobro znajo kako se soočati z akterji tega okolja. Načrtovane akcije so vse v meri mladega človeka, saj zaobjemajo pestro paleto političnega izražanja, od pisanja člankov, preko skrbi za dvojezičnost, prizadevanja za šole ter interesa za vse kulturne ustanove manjšine, do organizacije protestnih shodov. Obenem si želi skupina tudi pobud, ki bi mlade združevale izven političnega delovanja, zato pa si prizadeva za organizacijo družabnih večerov v prijaznem okolju lokalnih društev ali lokalov. Seveda pa so te pobude le dopolnilne, razbremenjujoče narave, glavni cilj pa vedno ostaja spodbujanje mladih k političnemu delovanju.

Skratka pomeni ena politična streha jasnejši in glasnejši javni nastop, enotne zahteve in vprašanja, torej tudi enotne odgovore s strani italijanskega in slovenskega političnega prostora. Zato predstavniki Mladi za mlade sklepamo, da je tak edini res kvalitetni pristop k politiki, ki svoji narodni skupnosti res želi dobro bodočnost ter pristojno mero samoodločanja.

David Požar